Spoštovani,
predlagam, da se enkrat za vselej razjasni 2. točka 15. člena ZUPJS, ki pravi:
2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri  dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka  iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe,  zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije  dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev  se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki  iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za  preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se  upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega  obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo  leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se  povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju  januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem  predpreteklega leta.
23.9.2012 sem oddala vlogo za državno štipendijo in le-to dobila zavrnjeno, ker naj bi povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v lanskem letu presegel cenzus 53%. Ob pregledu odločbe sem ugotovila, da je bil med dohodke iz leta 2011 vštet valoriziran dohodek iz naslova študentskega dela iz leta 2010. Zakon je za moje laično znanje nedvoumen. Podatke iz predpreteklega leta se uporabi, če podatki za preteklo leto še niso na voljo. V mojem primeru so bili podatki za leto 2011 na voljo, tj. 0 EUR iz naslova študentskega dela. Podatki za dohodnino so bili znani že meseca maja. Naj še omenim, da cenzus presegam za par EUR-ov. Brez študentskega dela iz leta 2010 bi morala biti vloga pozitivno rešena.
Kot mi je znano nisem edini takšen primer, zato sem poklicala na pristojno ministrstvo in dobila odgovor, da si "oni" pač zakon tako razlagajo in bodo vloge oz. podatke tako obravnavali, dokler sodišče ne bo zahtevalo drugače. Ne vem od kje jim pravica, da si zakone razlagajo po svoje. Če se motim, naj me kdo razsvetli. Navadni državljani nimamo ne volje ne denarja, da bi se pravdali z državo, za katero naj bi bil upravni spor edini izhod za razjasnitev stanja.