Ob razvezah je večkrat zaslediti, da se običajno očeta odstrani od otrok. Zakaj? Splošno znano je, da partnerstvo ni starševstvo. Očetom se v SLO vse prepogosto dogaja, da sodišča izrekajo sodne odredbe zelo dvomljivih vsebin, pri tem pa se sklicujejo na ustaljeno sodno prakso. Določajo minimalno kvoto stikov z lastnim otrokom, ki jih je težko (beri:pogosto nemogoče) izvajati. Sodišča svojih odredb ne ščitijo. Prepogosto se izrekajo tudi za popolno prekinitev stikov oče-otrok. Ta lahko traja tudi več let. Takšne odločitve pa so prepogosto podprte z nezadostnimi in skrajno dvomljivimi argumenti sodnikov.
Predlagam vladi, da se v bodoče ne posega v primerih razveze radikalno v relacijo otrok- starš. Ta dva nista poročena. Temveč se izvaja razveza na relaciji starš-starš. Ta dva sta poročena oz. v izvenzakonski zvezi. Zagotoviti je potrebno, da se v novonastalih okoliščinah zagotovijo stiki nemudoma, torej takoj. In da se omogočanje izvajanja stikov izvaja odločneje, torej staršu, ki stike onemogoča takoj izreče sankcija, kot npr. za prometni prekršek. Kot kaže, usposobljenih sodnikov družinskega sodstva v SLO ni, so samo tisti, ki to delo bolj ali manj uspešno opravljajo. Predlagam, da nekdo zagotavlja spoštovanje zakonskih določil (pravico otrok do obeh staršev) in če se odkrije, da sodnik krši osnovne pravice otrok, zagotovljene z ustavo in zakonom, je potrebno takega sodnika obremeniti s kazensko in materialno sankcijo (tudi trajno odstraniti z mesta sodnika v RS). Ne pa da odvetnik iz Celja vsake toliko izposluje, da nam Evropa naprti plačilo kazni zaradi očitnih napak sodnikov, vendar te napake plačamo državljani preko proračuna, ne pa odgovorni sodnik.