V zadnjem času se na velko razpravlja o krizi vrednot družbe. Javni uslužbenci so del družbe zato so kot prvi pozvani, da s svojim delom in etičnim likom predtavljajo trdno oporo državljanom (zaupanje v državo in njen pravni sistem). Večina javnih uslužbencev se zaveda  svojega poslanstva in svoje delo opravljajo odlično.
Po drugi strani pa srečamo javne uslužbence, ki se v prostem času gibljejo po "trgih znanja"  in pri zasebnikih (pri tem ne mislim fakultet ali visokošolskih zavodov)  tržijo strokovna znanje, ki so jih pridobili na delovnih mestih javnega uslužbenca. Etično bi bilo, da javni uslužbenec svoja strokovna znanja, ki izvirajo iz njegovega delovnega mesta posredujjo družbi brezplačno. Javni uslužbenci, ki tržijo taka znanja  se morajo odločiti ali želijo delati v javnem sektorju in služiti družbi ali preiti med pravne subjekte zasebnega prava. Menim, da javni uslužbenec v nobenem primeru ne smejo predstavljati konkurenco zaposlenim v zasebnem sektorju.