Velika Britanija se je na finančno krizo odzvala z znižanjem DDV iz 17,5% na 15%. S tem je ohranila svojo konkurenčnost. Zaradi slabega funta je za veliko Slovencev, vključno zame, nakupovanje prek spleta v VB postalo tako ugodno, da smo začeli kupovati tam. Slovenija za ohranitev baze svojih kupcev v tem času ni storila ničesar. Ker so marže in stroški v panogi prodaje po Evropi nekje na istih nivojih, bi z nižjim DDV-jem in dobro poštno povezavo z Evropo lahko slovenski trgovci določenega segmenta postali zelo konkurenčni in zanimivi tudi za tujce. Tako pa še domačim kupcem ne morejo nič prodati. Predlagam znižanje DDV iz 20% na 15%.
Obdavčitev plač pri nas je že tako smešno visoka (najvišja na svetu), da verjetno ni zaposlenega Slovenca, ki ne bi vsaj razmišljal o omejevalnih ukrepih (dogovor z delodajalcem o plačilu dela plače v obliki povračila stroškov ipd.). S takšno obdavčitvijo se ne stimulira razvojnega kadra, vodilnega kadra in visoko izobraženega kadra. Če ob tem upoštevamo še nenormalno visoke cene nepremičnin, mladi visoko izobraženi družini ne ostane drugega, kot da začne aktivno razmišljati o selitvi iz Republike Slovenije. Predlagam nižjo obdavčitev plač v vseh davčnih razredih, zgledujoč se pri tem pri primerljivih državah.
Oba zgornja predloga sta brez težav uresničljiva ob hkratnem zmanjšanju števila zaposlenih v javni upravi, saj je v Sloveniji prišlo do svojevrstnega paradoksa, ko število zaposlenih v javni upravi stalno narašča, medtem, ko število zaposlenih v gospodarstvu upada. Zaradi metodologije uravnavanja plač v javnem sektorju, tam zaposlenim plače iz leta v leto rastejo, ne glede na zniževanja v gospodarstvu, zaposlitev v javni upravi pa je postala že najbolj želena zaposlitev med mladimi. Kljub zviševanju števila zaposlenih v javni upravi, pa učinkovitost te stalno pada, vse več je zbirokratiziranih in nečloveških postopkov ipd.. Predlagam zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi najmanj za 30%.