Razumem sicer sprejetje takega zakona, ki med drugim lajša dogovore med delodajalci in delavci, saj je lažje imeti prost dan kot pa iskati nadomestila za kar precejšnje število ljudi, ki bi sicer vzeli dopust, vendar tak razlog ne sme preglasiti ustave. (Čeprav je zakon najbrž bil sprejet kot nek odpustek za vse grehe preteklega režima, ki na vernike ni gledal ravno prizanesljivo, oz. kot popuščanje pomladnim strankam, ki so vsekakor imele ključno vlogo v osamosvajanju Slovenije).Namreč, z uzakonitvijo statusa kot dela prostih dni katoliškim (verskim) praznikom država:- krši 7. člen Ustave o laičnosti države (vera in država sta ločeni)- se podreja katoliški veri in jo hkrati priviligira napram drugim veroizpovedim ter tako ponovno krši 7. člen Ustave (vse verske skupnosti so enakopravne – če bi bilo tako, bi morali biti dela prosti dnevi vsaj večji verski prazniki vseh pri nas registriranih verskih skupnosti, npr. kurbanski in ramazanski bajram). Zato predlagam, da se UKINEJO DELA PROSTI DNEVI, KI SOVPADAJO Z VERSKIMI PRAZNIKI KATOLIŠKE CERKVE. To so velika noč in velikonočni ponedeljek, binkošti, Marijino vnebovzetje (15. 8.), božič (25. 12.).Mimogrede, hkrati bi s tem nekoliko tudi prihranili za plače javnih uslužbencev, ki na te dneve sicer delajo (policija, zdravstvo ...) – ne bi imeli dodatka za delo na praznik oz. dela prost dan.Morda bi bilo smiselno uveljaviti kot dela proste dni ali državne praznike vrnitev Primorske k matični domovini (15. 9.), dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (17. 8.) in dan Rudolfa Maistra (23. 11.)