Predlagam, da se javno financirano gradivo vseh vrst praviloma ne ščiti kot intelektualna lastnina ampak se omogoči raba le tega za vse namene v vseh primerih, kjer je to izvedljivo. Takšna ureditev velja za vse produkte javnih uradov ipd. financiranih iz sredstev ameriške zvezne vlade. Pri nas so praviloma vsa takšna gradva pravno zaklenjena in je njihova raba možna kvčjemu za nekomercialne namene in še to večinoma v nespremenjeni obliki.
 
Primer: javno financiran projekt za promocijo turizma ali poznavanja naravne oz. kulturne dediščine zgradi spletno stran kjer je na voljo zakladnica besedila v slovenščini, angleščini itd. ter zbirka fotografij, bakrorezov itd. Vse to pa je avatorsko zaščiteno. To pomeni, da tega gradiva nihče ne sme uporabiti ali pa je njegova raba hudo omejena. ZAKAJ?
 
V praksi sicer teh omejitev ne upošteva noben posameznik. Vsak si brez pomislekov tako zadevo natisne jo uporablja kakor se jim poželi. Preblem se pojavi pri gospodarskih družbah, nevladnih, neprofitnih organizacijah ipd., ki se iz pravnih razlogov teh nepremišljenih pravil ne upajo kršit. Posledica je torej obsežna dobrina, ki ima velik potencial a zaradi nesmiselnih omejitev ostaja neizkoriščena.
 
Predlagam, da se vsa javno financirana gradiva privzeto označujejo z licenco 
ali podobno ter da so odstopanja od te licence izjema, ne pa več pravilo.