Predlagam vladi,
da v času ekonomske, gospodarske, socialne, kulturne ... krize razmisli tudi o možnosti uvedbe "enakega" plačnega sistema kot velja za javne uslužbence tudi za delavce in direktorje tistih gospodarskih subjektov, ki so v večinski državni lasti. Ker gre praviloma za družbe z določenim monopolnim prizvokom in se jim zato ni treba posebej truditi na trgu za lastno preživetje, bi ostanek že tako (pre)napihnjenih osebnih dohodkov transformirali v napredek in razvoj družbe oziroma bi se del tega lahko vračal tudi v proračun.
Npr. moj znanec na Elektru Ce ima npr. kot vodja neke izpostave OD v višini cca. 3000EUR in ima pod sabo cca. 30 električarjev. Pa naj mi še kdo reče, da je njegova odgovornost večja kot je npr. odgovornost enega direktorja v domu starejših, ki vodi zavod z cca. 150 zaposlenimi ali ravnatelja z 50 učitelji ... ki ima plačo cca. 1750EUR neto.
Seveda kot del "realnega sektorja" lahko imajo cca. 20% višje plače, ampak to je pa tudi vse.
Krizo je treba pravično/solidarno razpršiti. Pa smo spet na začetku - kaj je pravično?
Lp