Ker sem mnenja, da imamo sankcioniranje v cestnem prometu porazno urejeno se bom tokrat dotaknil te teme. Ne bom našteval vseh stvari, ki so napačne, pač pa bom preprosto povedal, kar mislim, da bi stvari postavilo na boljše temelje. Nisem se poglobil in naredil raziskave, kako so stvari urejene drugje, ki bi bile primer dobre prakse. Pač pa bom zgolj povzel splošno slišane smernice ali razmišljanja in jim dal okvir.
A. Drakonske kazni
Nimam namena določati višino glob. Res pa je, da so določene globe smešno visoke, nesorazmerne ne samo s težo prekrška, temveč rušijo razmerje prekršek - globa, kaznivo dejanje - kazen. Relativno gledano si v teh primerih zaradi prekrška bistveno bolj sankcioniran kot v primeru storitve kaznivega dejanja. V določenih, neupravičenih primerih tudi absolutno. Višina glob naj bo produkt konsenza tako strokovne kot laične javnosti. Globa mora upoštevati psihološki vidik, ne zgolj kršitelja, temveč tudi celotne družbe. Drakonske kazni povzročajo upor, občutek zatiranja. Zato mora globa odsevati tudi v očeh kršitelja pravično sankcijo. Višje oz. globe, ki presegajo določeno mejo  pa vsaj po besedah stroke, nimajo večjega preventivnega učinka. Torej jih lahko jemljemo le kot zatiranje oz. kot splošno obliko nasilja nad državljani. Ob tem se spomnim, da sem nekje zasledil podatek (ne vem, koliko je bila verodostojna primerjava), da je najmanjša toleranca do alkohola v krvi za aktivnega udeleženca v prometu po Evropi ravno v postkomunističnih državah.
B. Namen zakona
Kakšen je sploh namen cestno prometnih predpisov in sankcij. Predpisi imajo nalogo urejanja prometa z vidika varnosti in z vidika reda ter navsezadnje večje pretočnosti. Sankcije pa imajo nalogo udeležence odvračati oz. kršitelje sankcionirati, da bodo naslednjič pozornejši oz., da ne bi bili več nespametni, ker zaradi tovrstnih dejanj predstavljajo grožnjo varnosti sebi, drugim ali pa vsem udeležencem v prometu.
C. Varnostni faktorji
Seveda je varnost v prometu odvisna od večih faktorjev. Poglavitna sta dva. Kakovost infrastrukture - ceste, prometna signalizacija, itd. in  ljudje. Avtomobile bom ob tem pustil namerno ob strani, ker so zgolj vezni člen med infrastrukturo in ljudmi. Pri nas imamo očitno probleme z obojim.
Kakovost infrastrukture je neposredno povezana z denarjem in s strokovnostjo, ki je včasih bolj kot pomankanje denarja kriva za slabo infrastrukturo in ceste, ki so zaradi raznih kapric in "ustvarjalnosti" nevarne. Pomankanje strokovnosti je marsikje največji problem za nevarna cestišča.
Pri ljudeh pa je denar zgolj en faktor, ki nikakor ni nezanemarljiv pri naših vedenjskih vzorcih. Zaradi vedenjskih pač najbrž ne moremo preslikati glob iz sosednje Avstrije. Splošna psihološka slika državljanov se najbrž razlikuje. Kje iskati vzroke za to, je drugo zelo široko vprašanje. Odvisna je najbrž od standarda, vzgoje, moralnih vrednot itd.
D. Kriteriji za višino globe
K bistvu torej. Velikokrat se povsem upravičeno pojavljajo očitki o nepravičnosti glob. Ker so pač zneski absolutno določeni in za vse povsem enaki. Ker je veliko državljanov pri nas pri zelo slabih mesečnih prejemkih, izhaja, da so le ti mnogo strožje kaznovani pri isti višini globe kot nekdo z mesečnim večkratnikom njihovega mesečnega prejemka.
1. Višina dohodka
Torej predlog, da se uvede določanje višine globe v odvisnosti od mesečnega prejemka se mi zdi povsem utemeljen in na mestu. Treba bi bilo določiti procent, ki je osnova za izračun globe. Ta procent bi moral biti progresiven in naraščati z višino prejemkov posameznika. Seveda je treba ob tem nemudoma dodati, da postavimo zgornjo mejo višine globe. Zakaj? Ker bi sicer prišli do zgoraj opisanega nesorazmerja. Ko bi nekdo z zavidljivo visokimi dohodki plačal ogromno kazen, ki bi med drugim pomenila strožje sankcioniranje kot pa, če bi bil storilec kaznivega dejanja.
2. Vrednost avtomobila
Mislim, da bi morali upoštevati vrednost vozila s katerim je bil prekršek narejen. Zakaj? Ker imamo pri nas nemalo primerov, ko oseba z izjemno nizkimi dohodki vozi drag avto, ali pa je celo brezposelna. V izračun globe bi torej morali upoštevati faktor, ki je vrednejši. Torej ali višina posameznikove plače ali pa vrednost vozila. Vrednost naprimer motornih koles bi se morala relativizirati z vrednostjo oz. cenovnimi razredi avtomobilov. Kar bi v praksi pomenilo, da je neko dražje motorno kolo vredno toliko kot, da bi prekršek storil z dražjim avtomobilom. Ceno motocikla bi množili z ustreznim koeficientom in ta vrednost bi služila za izračun globe.
Z ukrepom ali dohodek ali vrednost vozila bi ravno tako dosegli tiste, ki imajo lastne avtomobile napisane recimo na svoje starše. Kaznovali pa bi tudi tiste, ki si z izposojenim avtomobilom dajejo duška. Kaznovali bi navsezadnje tudi podjetnike z minimalnimi dohodki in dragimi avtomobili.
Podatki v bazi o vrednosti avtomobila pa bi se preprosto polnili s podatki od zavarovalnic. Polnili bi se na podlagi registracije vozila. Tako bi bil enostavo vzet tip, dodatna oprema, skratka celotna vrednost avtomobila, ki bi bila ocenjena po Eurotaxu. Policistom bi zato prihranili vnašanja množice podatkov, zmanjšali bi možnosti vnosnih napak.
Tudi ne glede na dejstvo, da je avtomobil vzet na leasing, bi se le ta moral vzeti kot osnova za izračun globe, če ima oseba nižje dohodke. Z dejstvom, da ima brezposelna oseba v lasti drag avto, pa se naj ukvarja DURS oz. zanj plačuje drage leasing obroke. Lastništvo torej ne bi bil pogoj za izračun globe!
Vrednost avtomobila bi lahko bila navsezadnje edini kriterij. Višino plač bi lahko tudi opustili. Za ljudi z družinami bi se lahko zato osnova znižala recimo za 15 % do določene višine plače kršitelja. Nad določeno višino plače kršitelja, tega popusta ne bi bilo več. Višina plač bi zato služila še vedno kot dodaten kriterij.
3. Pogosti kršitelji
Ker pa je treba dodatno sankcionirati večkratne kršitelje, tiste, ki so pač bolj redni pri neupoštevanju zakona, bi bilo pametno razmisliti o progresivnem določanju kazni tudi v odvisnosti od pogostosti. Skratka, vsak prekršek bi bil dražji, če bi bili storjeni v določenem relativnemu obdobju. Obstajali bi nekakšni razredi, kjer bi se npr. drugi prekršek sankcioniral s 110 %, tretji s 125 %, četrti in maksimalen s 140 %. Prekrški bi se iz sistema brisali po primerljivem ključu, kot se sedaj brišejo pike. Tu je povsem vseeno ali si npr. en teden nazaj storil manjši prekršek pa sedaj večjega, za tega boš pač bolj oglobljen, ker si pogostejši kršitelj. Ne seštevajo se zgolj istovrstni prekrški. Pike ostanejo. Točkovanje prekrškov se seveda ustrezno prilagodi zdravi pameti.
4. Družbeno koristna dela
Za kršitelje povratnike, ki bi dosegli zgornjo mejo pik bi uvedel komulativno globo - družbeno koristna dela. Lahko bi se zgodilo, ko bi posameznik dosegal 140 % plačila glob pa ob tem ne bi dosegel ali presegel maksimalnega števila dovoljenih pik. Venomer bi bil storitelj manjših prekrškov, ki bi bili ocenjeni z malo ali tudi nič pikami. Ampak nič ne de, ta oseba bo za 40 % dražje plačevala globe, kot tisti, ki je le enkratni prekršitelj, čeravno je zaradi manjšega prekrška tudi nižja globa. Namesto neplačila globe bi dal na voljo družbeno koristna dela, kot to že sedaj dopušča zakon o prekrških.
5. Prepoved vožnje
Ob hujših in zelo hudih kršitvah bi seveda veljala še ena komulativna globa prepoved vožnje od enega meseca do enega leta ali leta in pol. Tudi za tiste, ki dosežejo ali presežejo dovoljeno število točk. Odvzem izpita se mi zdi neustaven poseg, ker posega v pridobljene pravice in osvojena znanja. Bi pa tem bila predpisana recimo obvezna udeležitev osebnostnega tečaja, preden bi jim izpit vrnili in jih rehabilitirali nazaj v promet. Najhujše prekrške pa bi preoblikoval v kazniva dejanja. Uklonilni zapor zaradi neplačila globe bi povsem odpravil. To je tudi nesmisel sedanje ureditve, ker gre za akumulativno sankcijo, ki mnogokrat izpade strožja kot za storilce kaznivih dejanj.
6. Sodišče kot prekrškovni organ oz. kazensko sodišče
Za storilce prekrškov, ki pomenijo hujše kršitve predpisov še vedno ostane sodišče kot organ, ki izreče višino globe. Bi pa ob tem seveda dodal možnost presoje sodnika o višini izrečene globe. Na voljo bi pač dal več manevra pri odločanju sodnikom. Zato, ker menim, da sodnik ni zgolj orodje zakona temveč soustvarjalec pravne prakse ne glede na to, da imamo kontinentalni sistem. Bi ob tem postavil kriterije oz. lestvico tudi kakšna stopnja ogrožanja varnosti je bila pri storjenem prekršku. Višja stopnja, višja globa. Ker marsikdaj, pri storjenem prekršku, ki lahko sicer pomeni resno kršitev normativov, je stopnja ogrožanja varnosti prekrškarja samega ali pa drugih udeležencev v prometu zelo minimalna in ne pomeni nujno brezobzirne ali nepremišljene vožnje. Bi se pa seveda to odločalo v soodvisnosti od višine dohodka ali vrednosti avtomobila in kriterija pogostega prekrška. Sodišče bi lahko izrekalo vse zgoraj napisane globe ali kazensko sodišče kazni.
7. Tujci
Tujce, katerih podatkov o plačah ali vrednosti avtomobilov ne bi imeli, bi oglobili z enotnimi tarifami, ki bi odsevale neko povprečje glob državljanov. To bi za tujce pomenilo tudi pregleden sistem, zato tudi menim, da to ne bi bilo neustavno in drugih državljanov postavljalo v deprivilegiran položaj.
8. Plačilni roki
S sedanjih 16 dni bi plačilni rok podaljšal na 30 dni. Ukinil bi "polovičko". Po preteku 30 dni bi višina globe znašala 1,5 kratnik. Sedanja polovička deluje psihološko negativno na ljudi, ki ne zmorejo plačati v šestnajstih dneh in jim pove, da ljudje z razpoložljivim denarjem plačajo zgolj polovičko. Da pa se po 30 dneh globa poviša je zato, da se globe praviloma plačujejo v večjem obsegu. Bi pa recimo za tiste nad določenimi dohodki oz., ko vrednost avtomobila preseže določeno mejo ta globa znašala dvakratnik.
E. Realizacija projekta
Glede na to, da se piše enaindvajseto stoletje, ko operacijski sistemi pametnih telefonov za 200 eur in strojna oprema prekaša računalnike izpred nekaj let nazaj, mislim, da je koncept povsem uresničljiv. Mislim, da niti ne bi bil finančno potraten. Projekt bi zahteval sprva kvalitetno programsko opremo, ki bi na podlagi baze in vnosnih podatkov avtomatsko določala višino globe.
Ker bi bil finančni zalogaj zaenkrat previsok, da bi policiste na terenu opremili s potrebno strojno opremo, bi pač kršiteljem poslali plačilni nalog z izračunom globe po pošti najkasneje v osmih dneh in od takrat bi tudi začel teči rok za plačilo ali pritožbo. Na samem mestu prekrška, pa bi prekrškar dobil le zapisnik o prekršku z bistvenimi prvinami.
Birokracija se policistom zaradi tega ne bi popolnoma nič povečala. Tudi sedaj prekrške po prihodu s terena vnašajo v sistem. S kvalitetno programsko opremo in naprednim in intuiivnim UI bi jim celo olajšali delo.
...
Predvsem pa je potrebno določiti izhodiščne višine glob z dobršnjo mero zdrave pameti.