V časopisu Delo je bil objavljen članek z naslovom Primerjava slovenskih in evropskih plač, ter podnaslovom Po avstrijskih merilih je revnih 72 odstotkov Slovencev. Poleg revnih Slovencev so omenjeni tudi upokojenci. Pri nas naj bi bilo, tako piše v članku, pod pragom revščine 93 odstotkov upokojencev.
V članku je zapisano tudi tole: "Če bi primerjali slovenski življenjski standard z razvitimi državami z višjimi plačami od Avstrije, denimo Luksemburgom, Norveško, Dansko, Irsko, Veliko Britanijo, Finsko, potem bi bili v Sloveniji še bolj revni. Iz grafikona je razvidno, da je prag revščine v Sloveniji zaradi nizkih plač določen med najnižjimi med državami v Evropi in je zato statistično prikazana stopnja revščine nizka, v realnem življenju pa je revščina večja."
Slovenija je v letu 2011 porabila za pokojnine in socialne transferje manj, kot je povprečje v državah, ki imajo evro. Zakaj država ni  porabila vsaj enako denarja za te namene, kot je povprečje, bodo lahko povedali državni uradniki, ki so takrat o tem odločali. Izgovor, da se je denar porabil za druge bolj nujne zadeve, ne bo prepričljiv. Gospodarsko stanje v državi se lahko izboljša in število revnih se lahko zmanjša, ko bodo sprejeti določeni ukrepi na tem področju.
 Vladi predlagam, da ustanovi komisijo, ki bo pregledala sedanjo zakonodajo in za zakone, ki so dvoumno sestavljeni, vloži v parlamentu popravke.
(Nekateri zakoni na področju davčne zakonodaje so dvoumno sestavljeni, to smo izvedeli iz medijev. Bili so primeri, ko je davčna uprava v enem kraju davčnim zavezancem predstavila drugačno razlago zakona, kot davčna uprava v drugem kraju. Zaradi dvoumno sestavljenih zakonov pa se lahko nekateri izognejo plačilu davkov, kar pomeni manj denarja v proračunu.)
 
Vlada naj Računskemu sodišču podeli več pristojnosti, kot jih ima sedaj. Poseben oddelek na tem sodišču naj ima pravico preiskovati izključno finančna kazniva dejanja in jih prijaviti tožilstvu.
(Učinkovitost pregona finančnih kaznivih dejanj bo tako večji, saj se bodo s tem pregonom ukvarjali strokovnjaki, ki bodo imeli izkušnje iz dveh področij: finančnem in kazenskem.)
 
Predlagana je delna sprememba zakonodaje, ki pa bo imela, ko bo v parlamentu sprejeta, velik vpliv na življenje v državi. Zato bi lahko to spremembo imenovali tudi zakonodajna reforma. Oba predloga v tem prispevku pa imata za cilj večji priliv denarja v proračun. Ko bo več denarja v proračunu, ga bo več za plače in pokojnine. Dvainsedemdeset odstotkov revnih Slovencev in triindevetdeset odstotkov revnih upokojencev, je previsok odstotek za državo, ki ni nekje na koncu sveta, ampak leži v osrčju Evrope.