V zvezi z aktualnim vprašanjem uravnoteženja javnih financ predlagam sočasno izvedbo naslednjih 3 ukrepov: 1. odpravo plačnih nesorazmerij in 2. znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem v naslednjih odstotkih: do 1000 EUR neto 5%, od 1000 do 1800 neto 10%, od 1800 do 2500 15%, nad 2500 EUR  20% in 3. uveljavitev skrajšanega delovnika – 35 urna tedenska delovna obveznost, kjer je dovolj rezerv;   Cilj vsake vlade mora biti tudi zadovoljstvo državljanov. Pri sedanjih ukrepih znižanja plač, višanja normativov v šolah in vrtcih..ipd imamo javni uslužbenci občutek, da vlada želi samo jemati, kot izgovor za to pa navaja neoprijemljiv in nekonkretiziran razlog - "solidarnost z gospodarstvom". Menim, da bi z ukrepom skrajšanja delavnika lažje dosegli konsenz za znižanje plač pri javnem sektorju, ker ko nekaj vzameš moraš za to tudi nekaj ponuditi, sicer ostane ena stran nezadovoljna. Seveda pa na vseh področjih javnega sektorja skrajšanje delavnika ni možno, zato je tam potrebno iskati druge bonitete v zameno za znižanje plač.   Skrajšanje delovnika v javnem sektorju v določenih segmentih javnega sektorja (ministrstva, agencije, UE, ipd..),  ne bi vplivalo na obseg izvedenega dela, ker je bilo tam po mojih ocenah že sedaj vsaj 30% rezerv v smislu polne delovne obremenjenosti. Glede na reorganizacijo ministrstev (združevanje ministrstev in posledično združevanje kadrovskih, finančnih, skupnih, investicijskih idr. služb), krčenje proračunskih sredstev (posledično manj dela, manj investicij, izobraževanj, službenih poti...) pa bo sedaj takšnih rezerv še več.   V zvezi s tem so smiselne tudi nadaljnje reorganizacije drugih državnih organov in občin: npr. ukinitev večjega števila okrajnih sodišč, javnih agencij, manjših občin ipd. Vse to predstavlja dodatne kadrovske rezerve javnih uslužbencev.