Živali so že stoletja nepogrešljiv del človeštva. So tako vir hrane in tudi so ljubljenčki. Področje varovanja živali je sicer deloma urejeno, ni pa urejeno marsikaj drugega. Nihče ne zahteva, da se uredi dejanski status živali (čeprav žival ni stvar), potrebno pa bi bilo marsikaj drugega. Osebno menim, da bi morali sprejeti zakonodajo glede psov , ki so tudi najbolj pereči. Urediti pa bi bilo potrebno zakonodajo tudi glede mačk in podobnih živali.
In ker se vse začne z rojstvom, bi morali urediti tudi vzrejo živali. Torej, da ne bi vsakdo se s tem ukvarjal in da bi se zasledovalo dobrobit živali in ne dobička. Potrebno je določiti minimalne standarde in tudi kazni za nespoštovanje teh. Vzreja bi morali biti stvar države ne pa Kinološke zveze Slovenije in podobnih organizacij. Pravila teh se nanašajo le na njihove člane ne pa tudi na vse ostale. Žival mora biti negovana in zdrava, njeno razmnoževanje pa v skladu z ideje o nemučenju. Žival ne more biti izkoriščana za načrtno in konstantno razmnoževanje zaradi finančnih koristi. In potrebno bi bilo, da se skrb za mladiče postavi na najvišjo raven (nenazadnje gre tudi za varstvo potrošnikov).
Nerodovniške živali (pri katerih je rodovnik pomemben, torej psi in mačke) ne bi smeli prodajati za dobiček, temveč le za pokrivanje stroškov. Postaviti se mora definicijo rodovniške živali, da ne bodo prodajalci govorili, da je žival rodovniška a brez papirjev, ali da je nerodovniška od rodovniških staršev in podobno.
Prepovedati pa bi bilo potrebno tudi preprodajo živali. Nerodovniško žival lahko proda ali odda le tisti, od katerega je (na način kot to počnejo zavetišča za živali), enako tudi za rodovniške živali. Žival za oddajo ali prodajo mora biti zdrava. Prodaja preko posrednikov naj ne bi bila dovoljena.
Kot zadnje pa bi morali urediti sobivanje živali v človeški družbi. V tujini so na primer psi dobrodošli v trgovinah, lokalih in podobno. Lastnik živali je za žival odgovoren in zato lahko z njo gre marsikam (tudi otroci lahko povzročijo škodo pa jim je dovoljeno iti v trgovino, in tudi otroci znajo biti zelo moteči, pa jih nihče ne odganja). Seveda določene omejitve bi ostale (v kako dikoteko žival ne sodi, ker to ni dobro za žival, enako ne v kako gnečo, kjer bi jo lahko kdo pohodil). Nujno pa bi bilo tudi, da vse živali (brez izjeme), ki se pojavljajo izven domov, da imajo potrdilo o opravljenem šolanju. Torej če želiš imeti žival v npr. parku, moraš z njo obiskati šolo in pridobiti potrdilo. Na potrdilu pa bi bilo tudi navedeno ali je lahko žival brez nagobčnika ali ne (in to bi se potem moralo tudi spoštovati).
Glede tega bi se morala marsikaj urediti. To bi morala storiti država, njeni organi (npr. VURS) in tudi KZS ter podobne organizacije. Vendar to področje ni urejeno, da potem ljudje kupujejo bolane živali, nekateri pa na ta račun zelo služijo. In to ni edini problem neurejenosti tega področja. Vsak, ki področje pozna, bi lahko povedal veliko primerov zlorabe (v najširšem pomenu besede) živali.