Nesporno dejstvo je, da se v tem sektorju, zlasti v šolstvu, da privarčevati še kje drugje; tam, kjer ni tako boleče oziroma ni tveganja, da ogrozimo ali poslabšamo sam učni proces in rezultate. Prvič so to razni dodatki, ki pripadajo posameznikom avtomatsko, ne glede na to, če razlog dodatka doprinese k delovni storilnosti in končnemu rezultatu. To so npr. razni dodatki za magisterije in doktorate, ki jih je zlasti v srednjih šolah vedno več, čeprav sploh niso potrebni. Nekdo tako razvija lastno kariero, se specializira na nekem področju, ki niti za gimnazije ni toliko uporabno, dobi avtomatsko dodatek k plači, pa čeprav s tem znanjem in kompetencami ne koristi dijakom, niti ne izvaja kakršne koli dodatne dejavnosti na šoli, povezane z njo, seveda. Da ne govorimo o poklicnih ali celo osnovnih šolah ...
Tako lahko tudi npr. ena tajnica pridobi doktorat in dobi dodatek - za kaj? Za specialno zalivanje fikusov (kot je pred kratkim nekdo zapisal v javnem časopisju).
PREDLOG: Ukinitev avtomatskega dodatka za znanja, ki jih delovno mesto ne zahteva in jih delavec ne koristi za delo; možnost dodatka le za dejavnosti, ki jih učitelj s tem svojim znanjem izvaja dodatno ob pouku (npr. v obliki dodatnega pouka ali krožka). Poleg tega marsikomu ne bi bilo potrebno zatajiti izobrazbe ob zaposlovanju.