V Sloveniji imamo več državnih turističnih zvez, agencij, ki kar trmasto vztrajajo vsaka na svojem: LTO in Turistična zveza s svojimi krajevnimi izpostavami. tega toliko  ne potrebujemo. še toliko manj, ker dejanska turistična infrastruktura močno zaostaja. v nekaterih manjših krajih je to lepo vidno: LTO-ji se bohotijo v lepih stavbah in z mnogimi zaposelnimi, ki so tam vse leto, tiskajo pre-drage brošure in hodijo na mnoge nepotrebne sejme....Na državne stroške seveda. manjši podejtniki pa nimajo niti zagotovljenih osnov, denimo tabel in označb za turiste ter urejenih poti in drugih infrastrukturnih facilitet. in nimajo nobene pristojnosti odločati na občinskih nivojih, kam naj se porabi denar, ki ga dobi občina od taks (nočitve), ki jih je tja dolžan odvesti vsak turistični delavec! turistična panoga je ena redkih, ki ni toliko prizadeta zaradi krize, a je to zelo občutljiva panoga (sezonska, od vremena), in bi potrebovala več pozornosti države. vendar ne s strani državnih organizacij - STO, ker ti ne zastopajo interesa turističnih delavcev, kvečjemu samo interes velikih podjetij (z delničarji!), ki so nemalokrat nelojalna konkurenca manjšim podjetejm in podjetnikom! STO, LTO-ji, TZS so spet institucije, ki se napajajo na državnem proračunu, dejansko pa so same sebi namen. turizem se mirno odvija mimo tega. 
torej: pregled delovanja državnih turističnih zavodov in agencij in njihove porabe denarja.turizem ne potrebuje državnega denarja, lahko se ljudje zaposlijo v privatnem sektorju in tam ustanovijo agencije v skladu s povpraševanjem na trgu! tako kot drugod v Evropi. ali vsaj samo z minimalno državno pomočjo.