Starši smo večji del dneva na delu, zato je učitelj tisti, ki vzgaja naše otroke. Kot starš 3 otrok me žalosti, da učiteljem odvzemajo pravico vzgajanja. Otroci, ki motijo pouk ali celo nadlegujejo sošolce, so nesankcionirani. Učitelja lahko obmetavajo z najrazličnejšimi predmeti, mu grozijo, ta pa je povsem nemočen, saj so otroci tisti, ki jih ščiti zakon. Se zavedamo posledic?
Pred kratkim sta dva mladeniča v Domžalski osnovni šoli nadlegovala tri mlade deklice, jih slačila in grozila s slikanjem. O problemu je bila obveščena učiteljica, staršev pa o tem niso obvestili. Zakaj ne? Obrazložitev pravi, da je potrebno tovrstne probleme reševati postopoma, brez vznemirjanja. Oče ene od deklic je mladeniča, z zmernim glasom, opozoril, da bo o tem obvestil starše in da bo pogovor takrat tekel z drugačnim tonom ... hja... za nagrado je oče, s strani prisotne učiteljice, prejel verbalno klofuto češ, da se nima pravice vmešavati ... no... obrazložila je, da je bila klofuta izdana na podlagi šolskega pravilnika. Narobe svet... je res potrebno počakati na najhujše? Že pri sumu nadlegovanja bi bilo potrebno nemudoma ukrepati, samoiniciativno sklicati roditeljski sestanek in prestriči krila mladostnikoma. Je treba tudi to uzakoniti?
Prepričan sem, da je potrebno v prvi vrsti zaščititi tiste, ki so pripravljeni pomagati mladini do znanja, samopodobe in samostojnega življenja - učitelje ... tiste, ki so bili izučeni za delo z otroki, da ne bodo trepetali pred razumom in se spraševali, kdaj bodo naslednji na zatožni klopi zaradi "kršenja otrokovih pravic". Če ne drugače, pa uzakonimo vsako malenkost. Kaj bi narod brez učiteljev. Učitelji so naše bogastvo, zato jih spoštujmo in varujmo. V šole vnesimo disciplino in razum.