Za novo Vlado imam par dobrih idej, ki jih bom navedla. Samo varčevanje na javni upravi je sicer dobra ideja in seveda vsem všečna, vendar ni rešitev in pespektiva. Predvsem je naloga, da več ustvarimo, da več ljudi dela, da so odprte možnosti za samoinciativo. S tem bo tudi državna blagajna bolj polna.
1. Ustanovitev s.p.-ja ali d.o.o. ja je sicer enostavna to je bilo urejeno pod Virantom, ki je za poenostavitev postopkov veliko naredil. Problemi nastanejo potem pri delu.
2. Mali s.p.-ji kot so frizerke, trgovine, bifeji, zidarji, dimnikarji, taksisti...bi morali biti obdavčeni po pavšalu, pavšal bi bil izračunan na panogo in na število zaposlenih. Raje malo manj. Po plačulu pavšalov ne bi bilo potrebno voditi nobenih knjig, letnih poročil, zaključnih računov..... Subvencije države strogo prepovedane, vsak naj se znajde sam.
3. Formirat poseben državni posojilni sklad za take s.p.-je z ugodnimi obrestmi, da se lahko nabavi oprema in starta.
4. Natančno proučiti vsa birokratska bremena, ki padejo na s.p.-ja. V številnih zakonih imamo res preveliko število omejitev. Občutek je, da državni uradniki, ki "skrbno" načrtujejo neko omejitev ali zapreko, ki jo mora s.p. premagati že vidijo sebe ali podjetje sovjih sorodnikov, prijateljev, ki bo delal to. Recimo za voznika tovornajka, taksija, avtobusa je potreben TPK, menda evropska direktiva. Ampak država jo lahko izpelje tako in drugače. Pri nas jo je tako, da so državni uradniki, ki so pri nas naredili ta sistem tudi predavatelji in člani izpitne komisije. Drugi ne more biti. Potem so tu razpredene mreže "skrbi za varstvo pri delu". Frizerka mora izpolniti vso birokracijo, imeti elaborat varnsoti pri delu, ki ni poceni, imeti pregled instalacij, zdravniško spričevalo..... Je to potrebno? Ni. Ni vseeno ali gre za kovačijo ali vaški bife al frizeraj..... Še veliko je teh stvari in ovir in nepotrebnih stroškov.
5. Inšpekcije so drugi velik problem. Mali s.p.-ji so deležni številnih zahtev inšpekcijskih služb, ki jih je resnici na ljubo pri nas zelo veliko. Seveda izvajajo zakonodajo, ki je pa na žalost enaka za NUK Krško, kot za servis pralnih strojev z enim zaposlenim. S.P.-ji bi morali imeti manjše zahteve in  nadzore.
6. Javna naročila državnih organov. Tukaj smo mali s.p.-ji popolnoma izločeni, saj ne izpolnimo niti pogoja, da vaški Osnovni šoli dobavljamo jabolka iz neškroljenega sadovnjaka. Vedeti moramo, da je Zakon o javnin naročilih pravo leglo korupcije med seboj povezanih podjetij in državne uprave, občin,.... če bi lahko dobavljal storitve res najcenejši in najboljši bi bilo veliko bolje, bi delali, dobavljali, čistili na domačem terenu, tako pa Primorci čistijo OŠ na Štajerskem, Štajerci prekrivajo strehe OŠ na Primorskem (ki jih sveda potem vsaka mal aburja odkrije).
7. Pri sprejemu novih zakonov bi morali imeti posebno delovno skupino, ki bi skrbela, da v zakone ne prihajajo prevel zapletene rešitve in da normiramo v zakonih izključno stvari, ki so res potrebne. ostalo pa prepustimo sistemu povpraševanja in ponudbe. Zakaj mora imeti recimo vsak kmečki turizem ali bistro tako hude pogoje glede kuhinje, prostorov, ločenih sanitarij.....zelo dobro poznam južno evropo, Španijo, Portugalsko, Francijo, Italijo, Grčijo. Verjemite mi , da niti približno ne zahtevajo tako zahtevnih projektov za gostinstvo kot pri nas. Samo en priemr, tudi na drugih področjih je inciative preveč.
7. Če bo Vlada naredila nekaj na pogojih dela bo naredila veliko. Saj nočemo biti na zavodu ali prejemati pomoči, želimo preprosto delati v čim manj stresnih pogojih z čim manjšimi omejitvami in inšpekcijami za vratom, iz trga naj nas izloči trg, ki ne sprejema naše slabe storitve, na pa številni državni birokratski sistem.
8. Davčni sistem naj bo pregleden. Pri nas je kompliciran in to vodi k izogibanju plačevanja davkov. DAvek naj bo recimo za vse storitve, oddaje v najem,....recimo 25% in s tem si končal. Ostalo je tovje, porabi kamor želiš, če investiraš je OK, če potrošiš zase pa tudi, saj spet plačaš DDV. Sedaj pa plačaš davke DDV, davek od delnic, davek od obresti, davek od oddajanja v najem, na koncu pa ge vse to še v dohodnino. Če bi bil davek enstaven 25% verjemite da bi več pobrali, saj vsi raje plačamo, kot iščemo izogibanja plačevanju.