Omejitev oglaševanja za energijsko gosta živila in večja omejitev oglaševanja zdravil in pripravkov brez recepta
Omejitev oglaševanja za take izdelke bi prinesla bolj zdravo družbo, saj kot kažejo raziskave, ljudje s svojimi odločitvami glede hranjenja nismo zadovoljni, če ocenjujemo to hranjenje pozneje ali pa če ga ocenjujemo preden se takšnega hranjenja polotimo. Znanstveniki pravijo da gre za pomanjkanje volje in samokontrole pri tehtanju kratkoročnih koristi in dolgoročnih stroškov. Zato prepogosto posegamo po energijsko gosto živilih saj nam prinesejo kratkoročni in takojšni užitek, zmanjšajo pa nam dolgoročno blaginjo.
Empirične dokaze lahko najdemo v obsežni literaturi naj navedem le primer: Dutt, K. A., & Radcliff, B. (2009). Happiness, Economics and Politics Towards a Multi-Disciplinary Approach. Edward Elgar Publishing. Vpliv pogosto zaužitih energijsko gostih živil pa je znan, saj povzroča debelost, le ta pa povečuje tveganje za različna obolenja.
Zato bi zmanjšanje oglaševanja imelo velik vpliv na blaginjo posameznikov in družbe, saj bi znižalo stroške zdravljenja in izboljšalo počutje posameznikov, saj bi le ti pojedli manj energijsko gostih živil tako kot si ji v resnici želijo. Zmanjšanje oglaševanja bi vplivalo (oziroma nebi vplivalo na povečanje potrošnje takih živil in posledično zmanjšanje blaginje) na želje potrošnikov po takih izdelkih in bi pogosteje posegali po bolj zdravih produktih.
Oglaševanje zdravil pa koristi samo farmacevtskim družbam s tem da nas stalno prepričuje da jih potrebujemo (da smo bolni, čeprav to nismo, ali če že smo da posegamo po njihovih produktih, čeprav bi bilo enako učinkovita in cenejša lahko tudi drugačna izvira npr: več sadja in zelenjave).