Upravniki večstanovanjskih stavb, ki naj bi urejali skupne interese etažnih lastnikov in drugih stanovalcev nimajo nadzora nadrejenega organa. Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo po hierarhiji skrbeti za stanovanjski fond odgovarja, da oni nimajo nadzora, čeprav letno na njihov naslov pride 500-600 dopisov etažnih lastnikov ali drugih stanovalcev v več stanovanjskih objektih. Večinoma so te pripombe vezane na dejstvo, da upravnik ne opravlja svojega poslanstva, ščiti manjšinske interese, nezakonito zaračunava storitve in izdelke, nezakonito deli stroške med etažnimi lastniki, vsiljuje svoje (dražje) izvajalce del in storitev, izrablja osebne podatke stanovalcev itd.
Na ministrstvu tudi povedo, da za nadzor nimajo sistematiziranega delovnega mesta. Lokalne skupnosti nadzirajo le to, če večstanovanjska hiša ima upravnika. Po ediventiranju pogodbe o upravljanju nadzora več ni. 
Sistem, ki ga imamo temelji na nadzoru. Vrsta dejavnosti v tej državi je, ki jih nadzira več inšpekcijskih služb (tržna, zdravstvena,specialistična), organ lokalne skupnosti, organi pregona itd. Upravnike, ki operirajo z ogromnimi sredstvi rezervnih skladov stanovalcev pa nihče ne nadzira.  

Tako se dogaja, da se opravljajo nepotrebna dela, se dela le zaračunajo opravijo se pa ne itd