Predlagam, da se višina kazni za storjene prekrške v prometu določi na podlagi dohodkov in premoženja.
Obrazložitev: smisel kazni je, da vzbudi pogojni refleks, torej mora boleti vse enako. Z enako debelim kolom ne moremo tepsti mravlje in slona. Za enega to lahko pomeni kapljo čez rob že tako skrahiranega družinskega proračuna, prikrajšanje nič krivih družinskih članov, ki so od njega odvisni, morda celo zapor, medtem, ko bi drugi v posmeh oblastem najraje dodal še napitnino.
Bogastvo prinaša najrazličnejše ugodnosti. Med njimi ne bi smelo biti možnosti za nevarno obnašanje na cesti in obratno: za nekatere prekrške lahko hitro odštejete celomesečno delavsko plačo, ki pomeni preživetje za cel mesec neke družine. Verjetno bo kdo rekel; pa naj ne delajo prekrškov, če si tega ne morejo privoščiti. Ravno zato gre; nihče si ne sme privoščiti.
Reference: Zakon že učinkovito deluje v nekaterih severnoevropskih državah.