Predlagam, da se uzakoni naslednjo plačilno listo
 
Moj predlog je, da se plačilna lista dopolni z dodatnim razdelkom (ali listom), kot je vidno spodaj:
 
Izplačila podjetja
EUR
Plačano    do (datum)
Prispevki in davki –
delež delavca
 
 
Prispevki in davki –
delež delodajalca
 
 
 
Skupaj 
(Bruto-bruto celotni strošek  dela delodajalca)
 
 
Odgovorna oseba delodajalca  jamči, da so zgornji zneski davkov in prispevkov v skladu z zakonom in da so podatki o plačilnih datumih točni. Eventuelno netočno navajanje podatkov se šteje za ponarejanje listin in je po 258. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje. 
 
Odgovorna oseba                                                    Datum
 
------------------------------------------------------------------------------------------------------
 
Obrazložitev
 
Arg1.
Neplačevanje z zakonom predpisanih prispevkov nekaterih delodajalcev (davkov, socialnih prispevkov, pokojninskih prispevkov ..) vnaša veliko mero nezaupanja pri delavcih tudi  v podjetjih, kjer te prispevke redno plačujemo. Neplačani prispevki delavcu onemogačajo uveljavljanje pravic (brezplačno zdravljenje, nadomestilo za brezposlenost, porodniška..).  Še posebno boleče pa je odkritje, da delodajalec ni plačeval prispevkov, ko se delavec nameni v pokoj.  Zaupanje med delavci in delodajalci je temelj delovanja vsakega podjetja. Jasna zaveza delodajalca, da je prispevke poravnal, bo povrnila načeto zaupanje. 
 
Arg2.
Razdelitev prispevkov na tiste, ki jih plačuje delojemalec (iz bruto) in tiste, ki jih plačuje delodajalec (iz bruto-bruto) povzroča popolnoma nejasno sliko delavcem, kolikšen je delež, ki ga namenjamo državi in kolikšna je pravzaprav cena dela.  Mnenja sem, da bi jasne in preproste plačilne liste, ki bi poleg  podatkov o neto in bruto izplačilih (delež delavca) prikazovala tudi delež prispevkov delodajalca (bruto-bruto) pripomogle k vsesplošnemu zavedanju, koliko nas  stane država, kakršno imamo.  Javnost  bi tako od vseh porabnikov javnega denarja lažje zahtevala, da z njim bolje gospodari, hkrati pa bi morda bolj modro odločala na referendumih.  Zavedanje o dejanski ceni dela pri delavcih  bi tudi olajšalo socialni dialog.