Spoštovani,
predlagam spremembo 18. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in naslednji; ZDru-1), in sicer naj se v 1. odstavku kot prilogo zahtevi za registracijo društva doda soglasje lastnika (oz. solastnikov) nepremičnine/stavbe, ki se nahaja na naslovu, kjer želi društvo registrirati sedež.
Obrazložitev:
Ko društvo odda zahtevek za registracijo, mora med drugim priložiti tudi naslov svojega sedeža. Kadar je kdo izmed ustanoviteljev tudi lastnik nepremičnine/stavbe, ki stoji na tem naslovu in kjer bo društvo prejemalo pošto, to ne predstavlja nikakršnega problema. Povsem drugačna pa je situacija, ko društvo svoj sedež določi na naslovu, kjer stoji nepremičnina/stavba, katere lastnik nima nobene povezave s tem društvom, temu morda nasprotuje oziroma za to sploh ne ve. 
Lastnik takšne nepremičnine/stavbe na primer začne prejemati pošto društva, čeprav nima z njim nikakršne zveze, o registraciji društva nič ne ve, ali pa društvo tam sploh ne deluje. Soglasje lastnika pri registraciji za primer naslova/sedeža trenutno ni potrebno, zaradi česar lahko na tvojem naslovu neomejeno število društev registrira svoj sedež, kar je povezano z naslednjimi problemi:
1. lastnik nepremičnine/stavbe sploh ni seznanjen s tem, da je na njegovem naslovu registrirano društvo. To na primer izve naključno, iz uradnih evidenc ali ko pride na društvo naslovljena pošta, obiskovalci, osebe, ki se hočejo v to društvo včlaniti, ipd.
2. če ne gre za stanovanjsko stavbo (ampak na primer za podjetje, zavod in podobno) je "prisiljen" sprejemati manjšo ali večjo količino pošte, saj društvo posluje z naslovom, na katerem se nahaja samo ta nepremičnina. Tudi če lastnik pošto zavrača ali urgira na pristojni pošti, se mora vsakodnevno ukvarjati s tem. 
3. lahko društvo ne plača določenega računa, v izvršbi pa je postavljen izvršitelj, ki se na osnovi razpoložljivih podatkov oglasi na naslovu sedeža in skuša zarubiti premičnine. Te premičnine pa so seveda v lasti lastnika stavbe. 
Situacija, ki jo dopušča veljavni Zakon o društvih je vsekakor nevzdržna in povsem neprimerno urejena.
Kot primerna za ureditev te praznine se mi zdi rešitev podobna tej, ki jo vsebuje Zakon o prijavi prebivališča. Ta v 4. odstavku 7. člena določa:"Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta." Menim, da bi morali tudi ustanovitelji društva ob njegovi registraciji predložiti ustrezno dokazilo, da imajo pravico do uporabe naslova, na katerem želijo imeti sedež.
Predlagam torej, da se Zakon o društvih v delu, ki predvideva izbiro naslova/sedeža društva, ustrezno dopolni in s tem onemogoči zloraba tujega naslova. 
Lepo pozdravljeni.