Organizacije, ki fizičnim osebam izdjajo plačilne naloge za poplačilo izdelkov ali storitev, bi po mojem predlogu morale obvezno zagotoviti tudi blagajniško mesto, kjer je mogoče obveznosti poravnati ne da bi se plačevalo provizije pošti, bankam, trgovinam.
Praviloma dobimo 5 do 10 položnic mesečno, kar je 100 do 130 položnic letno. Zanje tako plačamo poleg obveznosti še 70 do 200 evrov provizij, kar za ljudi, ki morajo štediti ni malo.  
Moj predlog ima naslednja izhodišča:
1. izdajatelj položnic, kjer je mesečno en sam dan zapadanja plačila (na primer 15 dan v mesecu) mora zagotoviti možnost neposrednega plačila, ki bo delovala najmanj štiri ure dnevno med 12 in 16 uro tri dni pred dnevom zapadanja, na dan zapadanja in tri dni po dnevu zapadanja. Ta minimum se povečuje, če je več dni zapadanja (na primer 10. in 20. v mesecu). Štejejo se le delovni dnevi (tudi sobota, če je delovna).
2. Zaposleni, ki obračun pripravijo so neenakomirno obremenjeni tako, da ta predlog ne zahteva novih zaposlitev. Če bi bilo vendarle potrebno koga zaposliti na novo verjetno to ne bi ogrozilo poslovnega procesa, saj imamo tudi za javna naročila zaposlenih najmanj 10.000 ljudi.
3. javna podjetja (komunala, vodooskrbovalci, elektrodistribucija) naj združijo blagajniška mesta in poenotijo dneve zapadanja plačila, tako da bo mogoče vse plačati pri enem, kar zmanjšuje vrste in racionalizira blagajniška mesta.
Vem da obstoja možnost plačila po internetnih storitvah (celo brez provizije). A revni ljudje nimajo dostopa do interneta. Ob resni analizi plačevanja po netu bi tudi ugotovili, da večina plačil preko Klika in sorodnih aplikacij prihaja iz delovnih mest zaposlenih med delovnim časom. Nekateri imajo to možnost in drugi ne!