V luči dogodkov zadnjih let se vse bolj kaže potreba po še večjem nadzoru in regulaciji bank tudi v delu cen, ki jih te postavljajo za svoje storitve in "storitve" komitentom. Pri sestavljanju svojih cenikov so te postale prekomerno "inovativne" in so danes na cenikih postavke, ki bi nekaj let nazaj veljale za absurdne in resnično presegajo mejo zdravega razuma (ne glede na svoj znesek).
Gre za to, da je nekatere postavke enostavno potrebno prepovedati in tudi ne dovoliti, da se "izgube" potem prelijejo v druge postavke. Verjetno boste k temu morali "pritegniti svoje kolege iz Bruslja" (ali Frankfurta), saj gre za širši in ne zgolj slovenski problem (čeprav je v Sloveniji še zlasti izrazit zaradi nemobilnosti komitentov med različnimi bankami).
Menim, da je zadeva precej podobna cenam mobilnih operaterjev za gostovanja v tujini, kjer je morala poseči vmes Evropska komisija, vendar z eno zelo pomembno razliko: Gostovanje v tujini morebiti res ni tako nujna storitev, ki se ji je razmeroma lahko odpovedati, medtem ko je za bančne storitve danes to že težko trditi, zato se je rešitvi potrebno še toliko bolj posvetiti.
Nekaj primerov absurdnih postavk, kandidatov za prepoved:
Navedenih je samo nekaj primerov, ob podrobnejši analizi vseh cenikov in postavk na njih pa bi se verjetno dalo narediti en konkreten kompendium.
Namen je, da se banke ponovno posvetijo svoji osnovni misiji, ki je zbiranje prihrankov od tistih, ki imajo presežke, in posojanje le-teh tistim, ki si jih morajo izposoditi, ob hkratni omejitvi "inovativnosti" na področju cen za končne uporabnike.