Kako skrajšati čakalne vrste v zdravstvu?
Velike razlike v čakalnih vrstah v različnih krajih v Sloveniji pomenijo, da mora pacient sam iskati kje so kakšni zdravniki npr. specilisti (Maribor, Slovenj Gradec, Ljubljana, Koper,...itd) in pri katerih je najkrajša čakalna doba. 
V praksi to pomeni, da lahko na pregled ali poseg v Ljubljani čakamo npr. 3 mesece, v Mariboru npr. 6 mesecev, v Kopru pa npr. 2 meseca. To pomeni, da je še veliko razerve v sistemu, vendar je sistem nepregleden in zato ne pride do optimalne porazdelitve pacientov. 
Predlagam, da se uvede enotna evidenca prijave za preglede oz. posege, kjer bi pacienti na spletu imeli podatke o tem, kje in v kateri inštituciji je najkrajša čakalna vrsta za določene kategorije, kot so navedene sedaj na napotnicah npr. ginekolog, dermatolog itd.  v celotni Sloveniji ter za posamezne regije in po posameznih mestih.
Tako bi pacient imel možnost, da si sam izbere in se naroči, glede da dane informacije o čakanju, na  oddelek na določeni inštituciji v določenem mestu, npr. ginekologa. Pacient bi sam izbiral, ali bo raje čakal npr. 6 mececev na zdravnika v mariborskem UKC, ali pa se bo peljal v Koper, kjer bi bil obravnavan npr. 3 mesece prej. 
Prijava bi lahko bila enostavna,  preko npr. številk, ki so že zdaj navedene na pacientovi napotnici in bi jih pacient samo vpisal preko spleta. Seveda bi sistem lahko ponujal še druge rešitve, da bi v praksi bolje deloval in preprečeval zlorabe. 
V samem bistvu pa bi to bila platforma, kjer bi se povpraševanje in ponudba  na najbolj učinkovit način izenačile, kar bi pomenilo manjše čakalne vrste ali pa vsaj večjo preglednost in enostavno naročanje pacientov.
Pacienti sami bi imeli večjo in lažjo možnost izbire in bi  čakanlno dobo npr. 6 mesecev v Mariboru bolje sprejeli, saj jim bi npr. njihov kriterij npr. bližina zdravnika pomenil več kot 3 mesece daljša čakalna doba. 
Glede na razvoj spletnih aplikacij in digitalizacijo vsega poslovanja na vseh področjih, bi to verjetno bil pravi korak v prihodnost, saj recimo na Danskem že dokaj uspešno uporabljajo "telemedicino" tudi za starejše državljane in s tem olajšajo storitve ter zmanjšujejo stroške. 
Prijava in spremembe ter opomnik in druge podobne storitve bi tako lahko opravili tudi npr. kar po mobilnem telefonu, saj jih večina danes že ponuja dostop do spleta. Za druge paciente, pa bi morda lahko uporabili kar stare naprave za potrjevanje kartic - tako bi lahko tudi starejše paciente program z velikimi črkami in/ali tudi glasovno enostavno vodil skozi prijavo.
Kakšna bi bila ekonomska ocena učinkovitosti in druge specifike prepuščam razpravi.