Naj vlada dokončno odslovi nesposobne in neuporabne inšpekcijske službe, ki sedijo v pisarnah in sanjajo. Naj sprejme zakon, da se varovanje okolja v delu odmetavanje in ločevanje odpadkov odda v koncesijo. Koncesionarje naj se pooblasti za odkrivanje in kaznovanje storilcev, obenem pa zaveže k čiščenju divjih odlagališč na njihovem območju ob podpori lokalnih podjetij, ki se ukvarjajo z odvozom smeti. Slednje le v smislu brezplačnega odvoza odpadkov.
Odvadimo se dokončno, da pri nas sploh ni pomembno koliko in kaj je narejeno, pomembno je samo kdo dela izvaja in ta mora biti po večini ljudi neznanih merilih nekomu v državi ali lokalni skupnosti prirasel k srcu. Naj postane edino merilo uspešnost pri opravljenem delu. Prav tako pa je potrebno zakonsko določiti nadzor nad delom koncesionarjev, ki naj se mu ob neučinkovitem delu koncesija takoj odvzame. V tem primeru je potrebno denar samo pobrati s tal, obenem pa bi to pomenilo redno zaposlitev za večje število ljudi. Vsi ti ljudje ne bodo države stali nič, ker bodo plače sprejemali iz naslova plačanih položnic, do okolja neosveščenih ljudi. Lani je bila država očiščena, letos spet ni travnika ali grma v katerem ne bi bilo odvrženih pločevink in ostalih odpadkov. Če je kdo mislil da se bo s čistilno akcijo ozavestilo ljudi, se je zmotil. Kršitelje bo ozavestila le visoka denarna kazen. Te kazni pa ne zadanejo ljudi z osnovno kulturo in odnosom do okolja, kdor tega nima, naj se nam ne smili. Nam se vse preveč smilijo storilci in vse premalo žrtve.
Se kdo čudi da je ogromno odpadkov na divjih odlagališčih odpadnega gradbenega materiala? Temu se ne gre čuditi ker nimamo zakonsko urejene zahteve, da mora vsako gradbeno podjetje imeti ali nekje prostor s tremi kesoni za odpaden les, kovine in porušenih zidov ali strešnikov ali pa imeti pogodbo z nekim drugim gradbenim podjetjem, kjer bodo svoje odpadke lahko odlagali. Največ odpadnega gradbenega materiala v naravo odvržejo ravno manjša gradbena podjetja.