Predlagam, da se zakonsko zaveže Državni zbor, Ministrstva in organe lokalne samouprave k dolžnosti, da ob popravku obstoječih Zakonov in podzakonskih aktov poskrbijo, da so javno dostopna tudi Uradna prečiščena besedila zakonov in podzakonskih aktov, se pravi, da se objavi veljaven tekst predpisa.
Državni zbor mesečno potrjuje nove zakone, kakor tudi popravke starih zakonov, ki se imenujejo Zakon o popravi zakona..(ime zakona), in kar naenkrat dobimo en zakon, kateri pa ima recimo že 5 ali 6 popravkov, tako da je nemogoče slediti, kaj sploh še velja in kaj ne velja. Dober primer je ZVCP-1 sprejet leta 2004, kjer je zaradi prevelikega števila sprememb že z oznako ZVCP-1 UPB5, s tem, da ta zakon ni več v veljavi s takšnim besedilom ko je bil prvotno, ker so bile vmes spet dve spremembi (nazadnje ZVCP-1F).
Na spletni strani državnega zbora obstaja celo neuradno prečiščeno besedilo omenjenega zakona (ZVCP-1-NPBF) iz česar sledi, da ni nemogoče (in takorekoč brez dodatnih stroškov), da bi se namesto neuradnih prečiščenih besedil (NPB) objavljalo uradno prečiščeno besedilo (UPB). Razlika med uradnim in neuradnim je pa velika.
Enako bi veljajlo tudi za druge akte, ki jih predpisujejo ministri in so podzakonski akti osnovnega zakona (Pravilnik, Odredba...). Na primer sedaj aktualna Odredba o omejitvi prometa.
Državljani imamo dolžnost se seznanjati z novimi zakoni in popravki starih zakonov, saj kljub nevednosti odgovarjamo prez zakonom, enako, kot tisti, i so jih spreminjali in sprejemali. V množici zakonov in njihovih sprememb se kaj lahko hitro zgubimo, ter nato po nepotrebnem odgovarjamo za nenamerne kršitve. V ta namen tudi predlagam vladi, da sprejme akt, zakon ali karkoli drugega, ki bi državne organe in organe lokalne skupnosti spodbudilo k temo, da se ne objavljajo popravki sami (ker so ti sami sebi namen) ampak da nam dajo celoten popravljen zakon.