Predlagam vladi, da spremeni 1. odstavek 8. Člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in sicer tako, da v tekst vstavi moj predlog dodatnega teksta, ki sem ga poudaril z odebeljenimi črkami.
PREDLOG SPREMEMBE  1. Odstavka 8. Člena (ZJRM-1)
(povzročanje hrupa)
(1)  Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro, ter ob nedeljah in praznikih, moti mir ali počitek ljudi s hrupom, kot so uporaba strojev in naprav ali izvajanje drugih hrupnih domačih opravil, dolgotrajni lajež psa ipd. ter ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 100€ do 200€. 
Obrazložitev:
Do 31. 12. 2005 je bilo podobno določilo že dolga leta v veljavi v  Zakonu o prekrških zoper javni red in mir v povezavi z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 - ZJZ in 41/04). Torej je bil nedovoljen ali prekomeren hrup tudi v nedeljah in praznikih prekršek, ki ga je nadzirala in sankcionirala policija. 
Od 1. 1. 2006 pa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ne velja več. Dne 23. 11. 2005 je bila namreč v Uradnem listu RS, številka 105/05, objavljena Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je pričela veljati 1. januarja 2006. Z uveljavitvijo tega predpisa je prenehala veljavnost Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, številka 45/95, 66/96, 59/02 - ZJZ in 41/04 - ZVO-1) in Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, številka 45/95 in 41/04 - ZVO-1). S tem so prenehali tudi ukrepi in naloge policije, povezani s tema uredbama. 
Obstoječe stanje predstavlja sedaj nekakšno pravno anarhijo, saj sta  v primeru, da to zakonsko pomanjklivost nadomešča morebiten pozamezen občinski odlok ( odvisno od občine), za kršitve pristojna prekrškovna organa tržna inšpekcija in inšpekcija za varstvo okolja. Ta dva organa pa sta kadrovsko preveč podhranjena, da bi lahko uspešno izvajala tudi te odloke, tam kjer so seveda sploh sprejeti.
Kaj je predlagatelja spremembe tega člena leta 2005 vodilo v spremembo lahko samo ugibamo. Dejstvo pa je, da je sedaj problematika glede hrupa dosti večja. Posledice so vidne na vsakem vogalu. V nedeljah in praznikih, ko večina ljudi počiva ali praznuje se zmeraj najde nekdo, ki sicer v dovoljenem času ( od 6h – 22h ) bodisi kosi travo, popravlja napušč, žaga drva in podobno. S tem se namen prostih dni za počitek popolnoma izniči. 
Posledice veljavnega zakona pa niso samo v hrupu temveč  tudi v sociali in gospodarstvu, saj zakon posredno podpira prekomerno izkoriščanje predvsem tujih gradbenih delavcev, ki morajo delati sedaj pogosto tudi v nedeljah in praznikih, ter dodatno »sivo« ekonomijo in delo na črno. Na primer, obrtnik tesar ali krovec opravlja delo čez teden na uradnem gradbišču, v sobotah, nedeljah ali praznikih pa na črno v soseščini.
Menim, da je moj predlog zrel za obravnavo.
Lep pozdrav vladi in bodočim komentatorjem mojega predloga!