Izvaja za javnost glede varstva in zaščite živali v Sloveniji, tiskovna konferenca ob predstavitvi diplomske naloge ga. Tine Tement, PF UM Univerze v Mariboru Slomškov trg 15 Maribor   Zadeva: prva tiskovna konferenca na temo pravnega varstva živali v Sloveniji   Maribor, 20. 6. 2010     Spoštovani!   Vsakodnevno smo lahko priča številnim mučenjem živali tudi v Sloveniji, kljub temu, da naj bi to bila država blaginje in ekonomsko razvita članica Evropske unije ter euro območja. Pri zakonski zaščiti živali in sankcijam zoper mučitelje nismo na nivoju naprednejših držav. V ZDA, na Irskem, Avstriji itd. bo vsak posameznik dobro razmislil, kaj bo počel s svojimi živalmi, saj so sanckije rigorozne, imajo preprečevalno naravo in denarne kazni ter globe astronomske. Tako bi bilo pravilno tudi pri nas. Pri nas je zakonodaja nedorečena in sankcije se ne izvajajo.   Univerza v Mariboru je angažirala absolventko, sedaj diplomantko Prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za pripravo diplomske naloge o Varstvu živali. Diplomantka je pripravila odlično primerjalno analizo zakonodaje na tem področju z naslovom: »Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izbolšanje slovenske zakonodaje.«Naloga je odlično pripravljena, kar je odraz dejstva, da je mlada diplomantka ljubiteljica živali in izsledki naloge lahko služijo za strokovne podlage pri zakonodajni iniciativi pristojnih.   Na današnji tiskovni konferenci predstavljamo osnutek strokovnih podlag za nujne spremembe zakonodaje o varstvu živali v Sloveniji, ki ga bo Univerza v Mariboru posredovala Vladi RS in resornim ministrstvom v pomoč pri nujnih dopolnitvah sedanje zakonodaje o varstvu in proti mučenju živali. S svojimi konstruktivnimi predlogi želimo na Univerzi v Mariboru predlagati, tako menimo, nujno potrebne spremembe tudi na področju zaščite živali, ki bi Slovenijo približale najnaprednejšim državam tudi na tem področju. Naš namen je dobronamerna, smiselna in vsebinska pomoč Vladi RS pri nujnih spremembah na tem področju. V Sloveniji je namreč več dokazanih grozodejstev (zadnje poročanje na dnevniku z dne 21. junija 2010 na obali), ki pričajo o mučenju živali, ki pa žal ostanejo nekaznovane. Ali je to civilna družba? Ali si zgolj zatiskamo oči pred grozodejstvi mučenja živali?! Ali je to vzogjno za mlade generacije, da se takšna grozodejstva ne sankcionirajo? Nikakor ne!   V ta namen bi želeli apelirati na Vlado RS, da bi pričela nemudoma razmišljati v tej smeri. Sankcije morajo biti enormne oz. preprečevalne narave, globe in denarne kazni pod izvršbo astronomske in za oglede potencialnih krajev nemoralnih dejanj in grozodejstev je potrebno preko javnih del angažirati brezposelne, ki bodo poročali o stanju živali po Sloveniji. Potrebno je tudi oblikovati Policijo za živali (NE v smislu kot je organizirana v ZDA, ampak v obliki, ki je primerna za naše pogoje), ki bo ustrezno ukrepala in izrekala sankcije pod izvršbo izterjave denarnih kazni.   Naši predlogi argumentirano temeljijo na opažanjih problemov, ki se pojavljajo v praksi kot posledica neučinkovitega posredovanja VURS-a, neskladij med samimi predstavniki VURS-a kot neskladij ukrepov/priporočil VURS-a z obstoječo zakonodajo.    Ker se kazenske določbe ZZZiv navezujejo le na taksativno našteta prepovedana ravnanja mučenja živali, se žal prepogosto zgodi, da zakonodajalec spregleda določene oblike mučenja in posledično mučitelj ne odgovarja. Nova predlagana definicija mučenja živali odpravlja vse nejasnosti o tem, hkrati pa so s takšno definicijo podane podlage za uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti. Obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem živali preprečili nakup novih živali in novo izživljanje nad njimi.   Posamezne določbe ZZZiv dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom. S takšnimi določbami se ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol.    Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno (Slovenija šele l. 2016!).   Denarne kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za prekrške mučenja živali primerjalno zelo odstopajo ter ne morejo delovati preventivno, zato jih je potrebno zvišati. Za prepovedana ravnanja mučenja živali (pri nas zagrožena denarna kazen od 400 do 800 eurov), je v Veliki Britaniji približno 28-krat višja, v Nemčiji 31-krat višja, v Avstriji 9-krat višja, na Hrvaškem pa 2,5-krat višja kot pri nas. Na podlagi izrečenih višjih denarnih kazni in bolj učinkovitega opravljanja nadzora nad izvajanjem ZZZiv bi se pridobivala dodatna sredstva, ki bi omogočila podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali.    Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu »živalske policije«. Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brezodredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe.   Koristi za družbo pa bi bile seveda večplastne:    -         vzgoja in moralizacija storiteljev grozodejstev,  -         vzgoja mlade generacije in vlivanje sočutja do živali,  -         primerno življenje za živali v sobivanju s človekom,  -         eliminacija grozodejstev nad živalmi v naslednjih letih, -         zaposleni brezposelni se lahko aktivirajo za moralna in družbeno koristna dejanja, -         prilivi v državni proračun in občinske proračune.    Predloge strokovnih podlag za spremembo zakonodaje bomo posredovali tudi Vladi RS in resornim ministrstvom, kot pomoč pri njihovem delu in zakonodajni iniciativi.   S spoštovanjem,     Prof. dr. Mejra Festić 
2. tiskovna konferenca na Univerzi v Mariboru

 Delo za prihodnje leto: