Pozdravljeni,
pripravlja se novela zakona ZGO-1.
V 118. čl. tako obstoječi zakon, kot tudi predlog novela gradbenega zakona, ureja domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 (197. in 198 čl.), torej za objekte zgrajene pred 31.12.1967.
Pri tem iz ZGO-1 izhaja pogoj, da je objekt, ki je predmet tega dovoljenja, po 31.12.1967 v enakih gabaritih, se ni spreminjal in je bil na dan 1.1.2003 v uporabi in na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru.
Če objekt še ni na predpisan način evidentiran se šteje da pridobi dovoljenje ko se predpisano evidentira.
Pogoj glede evidence je nepravičen in tudi deloma nesmiseln in kontradiktoren iz naslednjih razlogov:
- vpogled v zemljiški kataster ZK na določen dan v preteklosti na veliko izopostavah (ali celo na nobeni) ni mogoč
- 1.1.2003 je kataster objektov še ni obstajal (bil pa je v pripravi)
- v času veljavnosti ZGO-1 je ZK urejal zakon ZZKat, ki je v 6. čl. določal, evidenco zemljišč v ZK
- ZZKat je določal tudi, da je RS in krajevno pristojna občina (njena geodetska služba) dolžna izdelati in vzdrževati ZK (vsako leto vzdrževanje, vsakih 15 let pa celovita primerjava in korekcija ZK operata, v področjih kjer katastra ni bilo ali je neprimeren je bila obč. geo služba dolžna ZK vzpostaviti na stroške države)
Glede na navedeno je pogoj pravilnega vpisa na dan 1.1.2003 nepravičen, saj je pravilnost vpisa naložena lastniku zemljišča oz. objekta, iz navedenega pa jasno izhaja, da je bila pravilnost vpisa zakonska naloga oblastnih organov, ki so (bi morali) v obdobju od 1967 do 2003 to nalogo vsekakor opraviti.
Ni torej razloga, da bi breme ZK ureditve teh starih objektov prelagali na pleča lastnika.
Kot rečeno je obstoječa ureditev (in predlog nove) tudi deloma nesmiseln in sam sebi nasprotujoč si zaradi naslednjega:
- občani potrebujemo potrdilo o domnevi izdanega gr. in up. dovoljena npr. za pridobitev EKO subvencije za izdelavo termoizolacijske fasade na takem objektu. Po trenutnih pravilih, bi občan moral objekt ZK evidentirati v skladu z današnjimi pravili (kar stane cca 1000eur), takoj ko pa z izolacijo objekt poveča (razširi tlorisne gabarite za npr. 20 cm v obe smeri), postane narejena evidenca neprimerna in neveljavna (ZK evidenca se danes namreč opravi s natančnostjo +-4cm) in če občan želi imeti objekt ZK urejen mora zopet najeti geodeta (in zopet plačati cca 1000 eur).
- občani potrebujemo potrdilo o domnevi izdanega gr. in up. dovoljena npr. za izdajo dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ob tem starem objektu iz leta 1967, npr. nadstrešek za parkirišče. Tak pogoj izhaja iz prostorskih aktov številnih občin. Povsem kontradiktorno je da organ, ki bi moral to do leta 2003 urediti po zakonu, sedaj od občanov zahteva, da to uredijo sami (sicer ne dobijo dovoljenja za izgradnjo npr. nadstreška).
Glede na navedeno predlagam:
- da se v noveli gradbenega zakona (118. čl. GZ in predloga novele) glede domneve pridobljenega gradbenega in uporabnega dovoljenja pogoj "predpisane evidence v zemljiški kataster na dan 1.1.2003" odpravi,
oziroma podrejeno predlagam, da se breme ureditve ZK evidence (za objekte oz. njihove dele, ki po 31.12.1967 niso spreminjali gabaritov) delegira krajevno pristojni občini (zadevo naj torej uredi tisti, ki bi jo do leta 2003 moral).
Vnapreh hvala za vaše komentarje in podporo predlogu.
lp ap