Vlada mora popraviti Poslovnik Vlade tako, da bo moralo vsako vladno gradivo vsebovati celovit prikaz vseh finančnih posledic sklepa vlade na dolgi rok na vse javne in privatne finance ter drugih posledic in koristi, ki opravičujejo javne izdatke. Prikaz se ne sme omejevati zgolj na tri naslednja leta zgolj na izdatke državnega proračuna, kot neprimerno določa sedanji   11. člen poslovnika, in kot se to v praksi dogaja (glej za primer gradiva vlade,  Predlog Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za priključek Brezovica EVA 2010-2511-0076)  
Gradiva sedaj  prikazujejo izključno vpliv sklepa na izplačila iz proračuna v prvih treh letih, ne pa tudi vseh finančnih posledic, ki jih ima sklep vlade na javne finance tudi na dolgi rok. Vpliv odločitve o umestitvi  investicije v del avtocest v prostor  na javne finance zdaleč ni zgolj pokrivanje predračunske investicijske vrednosti v treh letih, ampak dolgoročno vpliva na javne finance preko vplivov na poslovanje DARSa (oziroma drugih vzdrževalcev),  zaradi povečanja stroškov vzdrževanja avtocest lahko vpliva na zmanjšanje sposobnosti DARS na odplačila posojil.  Posledice sklepa vlade realno bistveno presegajo prikazani triletni vpliv na državni proračun, vplivajo na zadolževanje države oziroma na obremenjevanje s poroštvi za posojila, za katera ni znanih virov za vračilo (primer priključka Celovške ceste v Predoru Šentvid, ki povečuje finančne obremenitve DARS, ne prinaša pa DARSu nikakršnih javnih prihodkov za odplačilo najetih posojil). Sedanja s poslovnikom skladna vladna gradiva ne prikazujejo realno vseh posledic in s tem zavajajo vlado v odločitve, ki jih ne bi sprejela, če bi odločala na podlagi celovitega prikaza posledic vladnega gradiva in predlaganega sklepa vlade.  
Vlada naj v Poslovniku vlade predpiše in zahteva od predlagateljev celovito presojo vplivov sklepov vlade na vse javne finance in prikaz drugih vplivov (žrtev in koristi), kot je že delno zahtevano v letošnjem novem 8.b členu Poslovnika  za prikaz posledic zgolj za predlog zakona, ni pa to zahtevano za druga gradiva in sklepe vlade (kot na primer odločanje o velikih posegih v prostor). Vlada naj prevzame obliko in način prikaza ocene posledic po vzorcu, ki ga ima Evropska komisija za svoje gradiva in ga predpisuje Finančna uredba EU. Šele na podlagi takih gradiv bo vlada mogla resno in odgovorno odločati o predlogih sklepov vlade.