V praksi lahko vidimo, da so nepremičnine, ki so del ali v vplivnem območju kulturne dediščine praktično ničvredne ali celo breme za lastnike. Celotna območja, recimo, vas Vrba na Gorenjskem, se zaradi tega ne morejo razvijati (iaksativno so v zakonih navedene parcelne številke (praktično cela vas) kjer s ene sme graditi. Poglejmo si primer stadiona za Bežigradom.
Zagotoviti moramo, da kadar država posega z namenom varaovanja kulturne dediščine ali pa zgolj zaradi izkazovanja krepostnosti nekaterih državljanov/uradnikov, da se to omeji res na tisto kar je najnujnejše (da se omogoči razvoj in lastniska pravica in razpolaganje z nepremičnino ni omejeno ali celo onemogočeno).
Edini učinkovit ukrep za zavarovanje lastniske pravice in omogočanje razvoja ter omejevanja samovolje in represije ZVKD je, da so v primeru omejitev razpolaganja (kakršnekoli) z nepremičnino ZVKD ali Ministrstvo za kulturo dolžni odkupiti nepremičnino po ceni, ki je enaka primerljivim prodajam (z ZVKD neobremenjenih) nepremičnin na tistem območju. Le s tem bi zagotovili, da se razvoj na področju stanovanjske gradnje in infrastrukture ter ostale zadeve premaknejo naprej. Sedaj je to colka v razvoju in predstavlja bistveno kršenje lastniske pravice in razpolaganje z nepremičnino ali pa neupravičeno breme za lastnike. Če državi (ZVKD ali Ministrstvu za kulturo) nepremičnina ni toliko pomembna, da bi jo po pošteni tržni ceni odkupili, potem pač ni pomembna s stališča varovanja kulturne dediščine (ampak je vs eskupaj le videz - izražanje krepostnosti). Torej, po angleško "Put your money wehre your mouth is" in pa "Money talks bullshit walks" bomo za vedno učinkoviti rešili t aproblem in bistveno prispevali k optimalni izrabi prostora in nepremičnin in razbremenili tako državljanje kot uradnike (morda je problem, ker bodo potem odveč).