Vladi predlagam, da omogoči vpis na študij medicine tudi srednjim zdravstvenikom (dijakom, ki so končali štiriletni program srednje zdravstvene šole).
Menim, da je to še toliko bolj pomembno v teh časih, ko pravzaprav ne mine niti en sam dan, da po poročilih ne bi poslušali o enormnem pomanjkanju in izgorelosti medicinskega ter negovalnega kadra v Sloveniji. Število zdravnikov v Sloveniji je po oceni OECD 3,1 zdravnika na 1.000 prebivalcev, kar je precej pod povprečjem EU. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bilo v Sloveniji na dan, 5. novembra 2019, razpisanih 241 mest za opravljanje različnih vrst specializacije zdravnikov, od katerih je kar 121 ostalo nezapolnjenih. Podatek, ki je resnično pereč, pa prihaja iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Po njihovi oceni je pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sloveniji trenutno kar med 25 in 30%, glede na visoko povprečno starost zdravstvenih delavcev, pa bo ta številka tudi v prihodnje strmo naraščala. Razmere so v zadnjih nekaj dneh privedle tako daleč, da so bili pristojni primorani v bolnišnice polnopravno vključiti tudi študente višjih letnikov medicine, kot edina možnost pa se omenja celo vpoklic že upokojenih zdravstvenih delavcev. Sodeč po rezultatih javnih anket, med razlogi za pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sloveniji prevladuje višja plača v tujini, boljši pogoji za delo v tujini, sledi pa pomanjkanje zanimanja mladih za izobraževanje v tovrstnih smereh. Moja ocena je, da slednji razlog ne drži povsem, kajti zanimanja namreč je dovolj, manjka pa volja, da bi vpisni pogoji za medicinske in zdravstvene fakultete postali mladim bolj prijazni ter tako dosegljivi širši množici.
 
Pri tem se sklicujem predvsem na naslednja dejstva:
- po končani srednji zdravstveni šoli ima dijak mnogo več znanja s področja latinskih terminov, anatomije in fiziologije človeka, patologije, prepoznavanju in zdravljenju obolenj ter izkušenj iz praktičnega pouka, česar gimnazija ne more zagotoviti,
- srednja zdravstvena šola omogoča prvi stik s pacienti ter pobližje spoznanje bolnišničnega okolja in drugih zdravstvenih ustanov, ter tako olajša usmeritev pri nadaljnji izobrazbi,
- opravljanje prakse v realnem okolju, ki je zasnovana na znanju ter dognanjih, naučenih v šoli, je bistvenega pomena za spoznanje poklica,
- z maturitetnim tečajem dijak izgubi dragoceno leto dni. Morda se eno leto v primerjavi z življenjem ne sliši veliko, toda zamisliš se ob spoznanju, da bi lahko pri študiju v tujini (denimo na Hrvaškem ali v Avstriji, kjer opravljena splošna matura ni pogoj za vpis na študij medicine in slovenske dijake sprejemajo z odprtimi rokami) v enakem času že zaključeval prvi letnik 6 let dolgega študija. Tako imenovani »beg možganov« pomeni za vsako državo izgubo razvojnih potencialov na vseh področjih,
- v obdobju 2013-2018 naj bi se število mladih s srednješolsko izobrazbo, ki so šolanje nadaljevali v tujini, povečalo za skoraj štirikrat (nič ne kaže, da bi se trend obrnil navzdol)!