Z namenom širjenja COVID-19 je vlada ob začetku 2. vala ponovno prisilno zaprla skoraj vse nenujne proizvodne in storitvene dejavnosti. Po več tednih ostrih ukrepov se število okuženih še vedno ni začelo zmanjševati, kar dokazuje, da pristop vlade Republike Slovenije ni bil dovolj učinkovit. Zaprtje pa seveda povzroča ogromno gospodarsko škodo. Glede na to, da bi se večino teh dejavnosti dalo opravljati tako rekoč brez tveganja za okužbo s koronavirusom, bi morala vlada namesto popolnega zaprtja države postaviti določene zahteve oz. pogoje/omejitve, ki bi podjetjem in obrtnikom omogočale normalno delo z minimalnim tveganjem okužbe. Če lahko na takšen način poslujejo trgovine z živili, lahko tudi ostale storitvene dejavnosti. Zaprtje proizvodnih in storitvenih dejavnosti ima za družbo veliko več negativnih posledic, kot pozitivnih. Ker podjetja ne obratujejo, posamezniki in podjetja nimajo virov prihodkov, posledično pa prihaja do odpuščanj, nesposobnosti odplačevanja kreditov, luknje v državnem proračunu itd. Poleg tega imajo ljudje, ki ne smejo delati veliko (pre)več časa, ki ga kljub prepovedim, preživijo tudi v družbi drugih ljudi, kar privede do nasprotnega učinka ukrepa.
Torej še enkrat na kratko, vlada podjetjem postavi smiselne pogoje in zahteve za poslovanje z minimalnim tveganjem širjenja koronavirusa. Če podjetje izpolni pogoje za poslovanje brez tveganja okužbe, lahko podjetje posluje, sicer pa ne.