Označitev porekla mesa tudi v restavracijah
V Sloveniji proizvedemo 60.000 ton piščančjega mesa, 20.000 ton pa je iz uvoza. To, kar uvozimo, je v glavnem za gostinski segment, precej gre preko javnih naročil tudi v javni sektor, ker je cenejše. Distribucija poceni mesa je zelo razvita. Ne gre samo za perutninsko meso, a tega je največ. Pristane na naših krožnikih, čeprav ne poznamo izvora in kakovosti mesa.
Nujno je, da se na jedilnih listih ali drugje na vidnem mestu v restavracijah označi poreklo mesa, na način, kot so zapisani alergeni. Takšno prakso poznajo v Švici. Kupec se tako lahko odloča in izbira, denimo med raco iz Vietnama, govedino iz Litve ali domačim piščancem. Ljudje želijo več informacij o mesu, ponudniki pa morajo to, kar piše, res zagotavljati. Da se ljudje lahko zanesejo.
Danes je velikemu številu potrošnikov pomembna informacija, od kod izvira meso, ki ga zaužijejo. Zakaj je sledenje mesa pravzaprav pomembno?
Pri sledljivosti mesa govorimo o dveh vidikih: o vidiku zagotavljanja varnosti ter o vidiku izvora živila z namenom, da se potrošniku omogoči pravica do svobodne izbire porekla mesa. Ta vidik sledljivosti je še posebej izrazit v zadnjem času, ko osveščeni potrošniki želijo posegati po lokalno pridelanih živil.
Gre za zagotavljanje sledljivosti od predelovalne industrije naprej, vse do krožnika. Popolna sledljivost je zagotovljena do predelovalne industrije, od tam pa se lahko izgubi. Odvisno od partnerjev v verigi. S sledljivostjo porekla bi preprečili prevare.
Predlagam označitev porekla mesa tudi v restavracijah.