Predlagam, da se (vsaj začasno) zniža predpisana obrestna mera zamudnih obresti, določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo). Le-ta določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti se ne uporablja, če se tako dogovorita upnik in dolžnik. Ker pa dolžniki praviloma niso v pogajalski poziciji, ko bi lahko dosegli tak dogovor (pri kreditih pa sploh ne), je takšnih dogovorov izjemno malo ali nič. Zakonske zamudne obresti za primer zamude v višini več kot 8% so visoke in močno obremenjujejo dolžnike, še zlasti fizične osebe - potrošnike. Pogosto je odplačilo glavnice skoraj nemogoče, kadar gre za višje zneske dolga (npr. kredit, ki zapade v plačilo v celoti) in zmožnost dolžnika, da odplačuje le nižje zneske . V takšnih primerih se poplačujejo obresti in stroški, glavnica pa sploh ne (npr. izvršilni postopki, ki lahko brez poplačila trajajo 10 in več let). Zato predlagam, da se (vsaj za potrošnike, ter mikro in mala podjetja) predpisana obrestna mera vsaj prepolovi. Ob upoštevanju, da so obresti za depozite izjemno nizke, so zamudne obresti bistveno previsoke. Ukrep naj velja za potrošniške kredite in kredite mikro in malim družbam, poleg tega pa naj ukrep velja za vse obveznosti, ki so na podlagi predpisov obvezne (javne službe, davki, prispevki ipd. - zamudne obresti naj ne tečejo). Zaradi epidemije se je veliko fizičnih oseb znašlo v položaju, ko svojih obveznosti iz objektivnih okoliščin ne bo zmoglo odplačevati v roku, zakonske zamudne obresti pa jih bodo pahnile v še težji položaj.