Predlagam da se večplastno reforma visoko šolstvo, s ciljem:
- da se zmanjša produkcijo diplomantov, ki ne dobijo službe,
- da se jih poveča produkcijo diplomantov, ki so potrebni v poklicih kjer je pomanjkanje
- da se študente pritegne k študiju ne pa delu (mali, študentski ali kakšni drugi zaposliti), brez da ob tem finančno šibkejšim onemogočili študij
 
Strategija kako priti do teh ciljev pa je takšna:
Najprej je potrebno da država bolj vpliva na število razpisanih mest na posameznih fakultetah oz. študijskih programih. Na primer na področju prava, ekonomije in nekaterih družboslovnih programih bi država morala omejevati vpis, pri tem pa se orientirat po statistikah nezaposlenih diplomantov. Nenazadnje država oz. davkoplačevalci vlagajo denar v te študente, če ne dobijo zaposlitve pa se še dodaten strošek ou. vreča brez dna. Pri tem pa so tako ti diplomanti kot tudi davkoplačevalci nezadovoljni in nihče nima nič od tega.
Hkrati pa je potrebno povečati število razpisanih mest na področju študijskih programov kot je medicina in nekateri tehnični poklici. Nenazadnje bi to tudi pomagalo pri reševanju krize v zdravstvu, ki je posledica pomanjkanja zdravnikov.
In pa poleg teh konkretnih ukrepov, je potreba posvetiti več pozornosti informiranju dijakov, preden se odločijo za študij. Mislim da je celo o potrebno že osnovnošolce o teh stvareh čim bolje informirat. Potrebno jim je pokazati različne študije in poklice ki jih lahko s tisto izobrazbo opravljaš. Potrebno jim je povedati kakšne možnosti za zaposlitev imajo s tisto diplomo, kolikšno je povpraševanje oz. koliko je brezposelnih po tem študiju, kakšne so povprečne plače ljudi s tisto izobrazbo.... Tako se bodo dijaki dosti lažje in bolj odgovorno odločili za študij. In tako se bodo lahko že pred začetkom študija informirali kakšno perspektivo imajo...
 
In pa potrebno je da država postavi neke vrednote, kaj bi naj študij pomenil. Država mora z davkoplačevalskim denarjem, v interesu davkoplačevalcev, državljanom omogočit študij. Ampak ne zato da se bodo nekomu omogočila "najboljša leta življenja in žur" ampak da bo ta prišel do izobrazbe, poklica in postal nekoč tudi sam davkoplačevalec. In posledično nekoč preko davkov, vračal predhodnim davkoplačevalcem, ko bodo ti upokojeni, pomagal novi generaciji študentov... Torej cilj je tudi večja medgeneracijska povezanost. "Jaz danes ko delam in imam denar vložim v tebe, ko še nimaš denarja, ti boš pa vložil denar v mene, ko več ne bom mogel delat". To je po mojem prava oblika solidarnosti in medgeneracijske pomoči.
In zato je pomembno da študent študira in da študira zato da bo nekoč prišel do službe. Zato je prav da ni šolnin, da se mu subvencionira prebivanje in prehranjevanje in se mu tako omogoči čim boljše pogoje za študij. Sigurno pa tudi to nosi neke stroške. Zato mislim da je prav da se tistim ki so socialno ogroženi podari socialno podporo da se jim to omogoči. Tistim ki to zmorejo brez podpore pa potrebe po tem ni.
Sigurno pa je študentom poleg študija pomembna tudi zabava in prosti čas. Vendar mislim da za financiranje tega ni odgovorna država in davkoplačevalci, ampak študentje sami. Torej če si želijo imeli denar za zabavo jim je to potrebno omogočit. Ampak pri tem ne mislim na študentsko delo ali pa malo delo, ampak na študentska posojila.
Tistim ki bi raje delali oz. opravljali poklice za katere ne potrebujejo visokošolske izobrazbe, naj grejo delat že po srednji poklicni šoli. Tistim ki si želijo visokošolske izobrazbe pa naj študirajo da bodo prišli do poklica. Če potrebujejo denar naj se jim da posojila, ki jih bodo odplačali potem ko bodo doštudirali. Manj let kot bodo študirali, manj bo potrebnih posojil, manj bodo morali vrniti. In to je motivacija k hitrejšemu študiju. Hkrati pa se naj vračilo delno opusti glede na njihov učni uspeh. Tistim ki bodo imeli povprečje nad 9,5 se naj 100% naj se posojilo popolnoma opusti, tistim ki bodo imeli povprečje 6, pa naj vrnejo 100% posojila.
 
S temi reformami bi se študente motiviralo da se odločajo za študij, ki jih bo pripeljal do poklica, da študirajo čim hitreje in da dosegajo čim boljše rezultate. Hkrati pa jim ni potrebno misli in časa preusmerjat stran od študija da bi prišli do denarja, ampak se jih motivira da svoj čas usmerijo ravno v študij sam.