Ob upoštevanju dejstev:
da starši za učno gradivo svojih otrok vsako leto porabijo več sto evrov;
da je tiskanje učbenikov, delovnih zvezkov in raznoraznih delovnih listov okolju zelo neprijazno; in
da obstajajo e-bralniki, ki so cenovno že zelo dostopni;
predlagam, da se začne sestavljati dopolnilo k obstoječi zakonodaji, ki bi predvidelo obvezno digitalizacijo vsega za pouk v osnovnih in srednjih šolah obveznega materiala.
 
Obrazložitev:
Starši morajo vsako leto znova kupovati nove učbenike in delovne zvezke ter ponekod, morda celo povsod, plačevati šolam za gradiva, ki jih učitelji razmnožijo in razdelijo učencem. Vsi ti stroški lahko že v enem samem letu dosežejo in presežejo 100 €, da o skupnem znesku vseh 8 let osnovnega in morebitnega nadaljnjega srednjega oziroma poklicnega izobraževanja ne govorim.
Poleg omenjenih visokih skupnih stroškov je predvsem fotokopiranje raznih delovnih listov okolju zelo neprijazno, saj so ti za enkratno uporabo.
Moramo vedeti, da so dandanes elektronski bralniki besedil cenovno že zelo dostopni. Obstajajo modeli, ki stanejo okoli 150 €, pri čemer ne ponujajo le branja, ampak podpirajo tudi možnost vpisovanja podatkov in dostop do interneta.
Zato predlagam, da se sprejme zakon, ki bi predpisoval, da se mora vsakršno gradivo, ki se uporablja pri pouku, torej učbeniki, delovni zvezki, delovni listi in morebitno drugovrstno pisno gradivo, učencem ponuditi tudi brezplačno v digitalni obliki, ki v pedagoškem procesu ne sme biti na noben način diskriminirana v primerjavi s klasičnim, tiskanim gradivom. Avtorske pravice za  gradiva lahko odkupi država, sama digitalizacija gradiv in omogočanje dostopa do njih preko interneta pa je v primerjavi s tiskanjem in prodajo oziroma fotokopiranjem trivialna zadeva.
Šole bi bile v tem primeru prisiljene vzpostaviti brezžično omrežje, kar je dandanes prav tako popolnoma nezahtevno in tudi razmeroma poceni. Učenci bi tako do učnih vsebin dostopali preko svojih e-bralnikov. Branje učbenikov ne bi predstavljalo nobenih težav, reševanje nalog iz delovnih zvezkov oziroma delovnih listov pa bi potekalo preko preprostega vmesnika na spletni strani, kamor bi vnašali odgovore na vprašanja, morda celo preko interaktivne različice delovnih zvezkov.
Šolski skladi za rabljene učbenike bi tako namesto rabljenih učbenikov posojali (tudi) rabljene e-bralnike in s tem omogočili tovrstno udeležbo pri pouku tudi socialno ogroženim družinam.
 
S takim sistemom bi rešili več perečih problemov:
- Otrokom več ne bi trebalo v šolo nositi več kilogramov knjig, ampak le nekaj sto gramov težko napravico in navadne zvezke;
- starši bi prihranili več sto evrov, kar bi zlasti olajšalo življenje socialno ogroženim družinam;
- tako bi tudi otrokom iz socialno ogroženih družin, ki si ne morejo privoščiti računalnika in/ali interneta omogočili dostop do slednjega in do vseh izobraževalnih bonusov, ki jih prinaša; in
- rešili bi marsikatero drevo.
 
Bralce predlagam.vladi.si prosim za konstruktivno kritiko. Predlog bom z veseljem dopolnil oziroma popravil, v kolikor boste predloge sprememb sprejemljivo utemeljili.
Lep pozdrav,
B.