Sodno socialni (SS) sistem živi od dolgoletnih, dragih in diskriminatornih razveznih postopkov. Tako kot sedaj delajo, sami sebi delajo delo, razrvani starši pa ga drago plačujejo. Iluzorno je pričakovati, da si bodo sami sebi odrezali vejo na kateri sedijo. Ena knjiga z zgodbami očetov, katerim razvezane matere kratijo pravico videti lastnega otroka, tega ne more rešiti, še posebej ne ob izhodišču, da je sodstvo neodvisno. Rešitev je lahko zgolj sistemska. Za začetek je potrebno v ustavo ali vsaj Družinski zakonik (DZ) zapisati definicijo največje koristi otrok: "uravnoteženi stiki z obema staršema tudi ob ločitvi" in nato implementirati Sostarševstvo.
Iniciativo spremembe DZ mora prevzeti MDDSZ, pomagati mu mora Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravstvo. Sodstvo pa enostavno mora sprejeti tako zakonodajo.