Nekoč bo treba odpreti šole. Ker bo takrat še vedno obstajalo veliko tveganje za širjenje COVDa in ker imajo nekateri dijaki razloge, da se temu tveganju ne izpostavljajo, je smiselno, da se jim omogoči, da pouk spremljajo od doma. S tem se bo zmanjšalo tudi število dijakov v učilnicah ter omogočilo striktno izvajanje drugih ukrepov. Posledično bodo tudi profesorji bolj zaščiteni. Če kdo od dijakov noče upoštevati ukrepov, se mu prav tako omogoči šolanje na daljavo. S tem imajo vsi pod enakimi pogoji pravico do obiska pouka (prostovoljna odločitev in hkrati obvezno upoštevanje ukrepov) Zato predlagam spremembo srednješolske zakonodaje z namenom, da se omogoči izvedbo varnejšega pouka v času povečanega tveganja za prenos nalezljivih bolezni (primer COVID 19)
Izhodišča:
- Pouk v živo lahko obiskujejo samo učenci, ki dosledno upoštevajo strokovna navodila glede uporabe zaščitnih sredstev in ukrepov. V kolikor ne upoštevajo ukrepov, jih šola lahko usmeri v ravnanje v skladu z izjemno situacijo, v skrajnem primeru tudi izključi.
- Uporaba zaščitnih sredstev in ukrepov je obvezna tudi za vse zaposlene na šoli in vse, ki so tam iz kakršnega koli razloga (npr. dostava). Zaposlenim, ki ne upoštevajo dosledno vseh ukrepov, se izreče ukrep za hujši prekršek.
- Vsi dijaki oz. njihovi zakoniti zastopniki za mladoletne lahko pridobijo pravico do prilagoditev v skladu z 2. členom Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Uradni list RS, št. 30/18).
- V vsaki učilnici je kamera, ki sproti snema dogajanje (montirana statično, podobno kot projektor).
- Dogajanje (pouk) se oddaja v živo preko spleta.
- Tisti, ki se odločijo, da ne bodo fizično prisotni pri pouku in tisti, ki so v to usmerjeni v skladu s prvo alinejo izhodišč, spremljajo dogajanje po spletu.
- Zakon (dva zakona – eden za gimnazije in eden za druge SŠ) predpisuje obvezno prisotnost pri pouku. Obenem pa zakon določa tudi možne prilagoditve pouka. Spremeni se dotični člen obeh zakonov ter uredi prilagoditve.
- Prilagoditve so lahko standardizirane v obliki standardiziranega izobraževalnega načrta (5.člen Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Uradni list RS, št. 30/18)
- Za standardizirani izobraževalni načrt ni potrebno sodelovanje z dijakom/straši, saj v njem šola doreče obvezne pogoje in individualno le način opravljanja prakse ter način ocenjevanja, kar pa ni v pristojnosti dogovora s straši in dijaki. Na ta način se izognemo tudi enormnemu dodatnemu delu in usklajevanju.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19)
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa
Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19)
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa
Predlagam spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (57. člen)
in Zakona o gimnazijah (36. člen). V zakonu naj se doda izjemo glede prilagoditev opravljanja obveznosti oziroma prilagajanja izvajanja izobraževalnih programov. In sicer doda se nov odstavek, v katerem se opredeli izjemo za prilagoditev izvajanja izobraževanja za zainteresirane dijake v izjemnih situacijah, kot so povečana tveganja za prenos nalezljivih bolezni, zaradi katerih se sprejemajo ukrepi za zaščito zdravja in za preprečevanje širjenja okužb.
Spremeni se tudi Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Uradni list RS, št. 30/18) (velja za srednje šole in gimnazije) www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa
Več v priponki.