V skladu z 39.a členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Ta del pokojnine se lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
To določilo v zakonu je povsem v redu in ekonomsko koristno, če je zavarovanec zaposlen v gospodarskem sektorju in je zdravstveno sposoben in tudi pripravljen še naprej delati.
Zagotovo pa to določilo ni v redu (ni primerno) v primeru zavarovancev, ki so zaposleni v javnem sektorju (državni upravi).
Predlagam, da se v takih primerih delovno razmerje avtomatsko prekine. Zavarovanec je upravičen do zaslužene pokojnine. Če pa je zdravstveno sposoben in če želi še naprej delati, pa naj se javi na razpise delovnih mest v gospodarstvu. V javni upravi pa se na izpraznjeno mesto po predpisanem postopku (javni razpis) zaposli novega (mlajšega) uslužbenca.