Pozdravljeni,
skoraj dve leti je že minilo, od kar je Slovenija ne upoštevajoč volje državljank in državljanov, podpisala Globalni dogovor ZN za varne in zakonite migracije. Kot se je s strani vlade takrat poudarjalo, dogovor pravno ni zavezujoč, kar je po svoje res. Po drugi strani pa se od držav, ki so dokument podpisale, nekako pričakuje, da postopoma prilagaja nacionalno zakonodajo, v smeri migracijam bolj prijazne politike. Težava pri tem je, da dokument nikjer strogo ne loči ilegalnih na eni in legalnih migracij na drugi strani.
Situacija po svetu je vsem dobro znana. Soočamo se z zdravstveno krizo, kot je še nihče izmed nami ni doživel. Gre za izjemen dogodek, ki bo imel neslutene posledice. Države so bile primorane vzeti stvari ‘v svoje roke’, tako glede oblikovanja varnostnih in preventivnih ukrepov, kot tudi pri nakupu medicinske opreme in strategiji pri odpravljanju posledic pandemije. Kako naj ob vsem tem lahko zaupamo globalnim dogovorom, ko pa niti institucije, ki smo jim resnično pravno zavezani (npr. EU), niso bile sposobne ukrepati.
Po vsem, kar smo v teh mesecih doživeli, se mi zdi prav, da ponovno odprem to vprašanje. Dejstvo je, da Globalni dogovor ZN pač ni predvidel te krize. Se potemtakem zdi podpis na tem dogovoru sploh smiseln? Skrbi me, ker omenjeni dokument niso podpisale tri naše sosednje države. Če pustimo ob strani Madžarsko in njene nacionalne interese, sta tu Avstrija in pozor Italija (!), ki je, kot vsi dobro vemo, ena glavnih vstopnih točk. To pa, vsaj če pomislimo na geopolitčni položaj Slovenije, nikakor ni dobro. Mislim da je napočil pravi trenutek, da se razpiše posvetovalni referendum in naj se ljudstvo odloči. Za konec še provokativno vprašanje. So migracije človekova pravica?
PS. Kot lahko vidite, je naše gibanje omejeno znotraj občin. Mi to spoštujemo!