Vladi predlagam spremembo oz dopolnitev Zakona o duševnem zdravju, ki jih čaka že dalj časa na mizi. Predlagam slednje:
1. Prepoved privezovanja s pasovi v psihiatričnih bolnišnicah, poseči po manj travmatičnem postopku v primeru izgreda ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico, prepoved privezovanja s pasovi v primeru, ko pacient odklanja zdravila itd
2. Sprememba zakona o duševnem zdravju ob sprejemu pacienta, ki v zdravljenje ne privoli in je sprejet na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice (manj agresivni načini sprejema na zaprti oddelek v spremstvu svojca oz osebe, ki ji pacient zaupa itd)
3.Naj bo ob sprejemu pacienta v bolnišnico prisotno sodišče še isti dan preden se pacientu predpišejo zdravila, kot so Haldol, Abilify, Torendo, Moditen in ostali antipsihotiki, ki dokazano spremenijo obnašanje pacienta. Pod vplivom Haldola recimo, ne zmoreš govoriti, hoditi, misliti, nisi zmožen opraviti najnujnejših reči kaj šele, da bi se zagovarjal pred sodiščem pod vplivom antipsihotikov. Sodišče se namreč dodeli, ko pacient ne privoli na zdravljenje na zaprtem oddelku. Sodišče pristopi k pacientu šele 3,4 dan po sprejemu na zaprti oddelek. V tem času je pacient že hudo pod vplivom psihiatričnih zdravil. Ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico namreč velja, da posegajo po bolj agresivnem zdravljenju in predozirajo marsikaterega pacienta. Zdravstveno stanje pacienta se tako še poslabša pod vplivom antipsihotikov. Nemogoče se je zagovarjat pred sodiščem v takem stanju. Antipsihotiki dokazano primejo že prvi dan ob njihovi uvedbi ne šele čez nekaj tednov, kot to piše v strokovni literaturi oz v navodilih za uporabo. Stranske učinke zdravil lahko občutiš že takoj po njihovem zaužitju. Verjetno je odvisno od primera do primera (koliko si občutljiv na kemijo itd)...
4. V Zakon o duševnem zdravju naj se doda točka, ki zapoveduje nujnost bivanja na svežem zraku za paciente, ki so na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice. Sedaj je to dobra volja zaposlenih v psihiatrični bolnišnici, da se jih pelje dnevno ven na zrak.
5. Zakon o duševnem zdravju naj bo vodilo vseh psihiatričnih bolnišnic po Sloveniji. V zakonu naj se dodajo točke o uporabi telefonov, kadilnic, jedilnic, psihoterapij, terapevtski oddelki ( sedaj so pacienti razdeljeni na paciente, ki bolehajo za depresijo in paciente, ki imajo psihotične znake bolezni), pacienti s psihozami ne pridejo do psihologov, zdravijo se izključno z zdravili, v zakonu naj se točno določi postopek odpusta iz psihiatrične bolnišnice v za pacienta varno okolje (tako bo manj samomorov) in še in še... Hišnega reda tako ne bi potrebovali, če bi bil zakon o duševnem zdravju širše in podrobneje napisan oz sestavljen. S tem ne bi prihajalo do dvomov, naj si bo pri zaposlenih pa tudi pri pacientih, ki so v stanju zakon preučiti. Pacienti so zelo slabo seznanjeni s svojimi pravicami, kar se mora spremeniti. Z vsemi svojimi pravicami bi morali biti seznanjeni takoj ob sprejemu, če le ni njihovo stanje oz zdravje v tako slabem stanju, da to ni moč narediti. Odgovornost in odločitev naj sprejme sodišče v dogovoru s psihiatrom, ki pacienta sprejme v sprejemni ambulanti.
6. Psihiatrične bolnišnice po Sloveniji so potrebne prenove. Bivanje v njih ni nič terapevtsko. Vse skupaj spominja na veliko revščino kar se sob in kopalnic tiče. Govorim za PB Idrija, kjer sem bila že večkrat hospitalizirana (diagnoza - F25.2, zmešan tip). Ob tem bi pohvalila neverjetno človečnost medicinskih sester in tehnikov, ki za drobiž puščajo tam svoje zdravje. Psihiatri so večinoma nedostopni (ne vsi) ampak to v Sloveniji ni nič novega. Upam, da se najde kje, kdaj žvižgač, ki bo spregovoril o tem, kar se dogaja po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah, ki bo spregovoril o nevarnosti uporabe psihiatričnih zdravil itd...
7. Svež veter je bolj zdravilen kot tisoč odmerkov zdravila. Asklepij
8., 9., 10., 11., ... Drugič