Slovenija je v novi epidemiji že drugič v enem letu, le da smo tokrat veliko manj složni. Med ljudmi je več nezaupanja, jeze, znova se kopiči strah. Zdajšnji občutki med državljani in pomanjkanje solidarnosti v družbi so tudi posledica pomanjkljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta poudarjajo strokovnjaki.
Ustrezno komuniciranje je nujna psihološka sestavina pri gradnji zaupanja in sodelovanja, to pa še posebej velja za obdobja krize, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec, ki opozarja na pogosto neustreznost trenutnega komuniciranja vodilnih. "Tako z vidika načina, ki je dejansko pogosto preveč vzvišen, avtoritativen, poln nekih karajočih očitkov in grajajoč."
Temu pritrjujejo tudi komunologi. Ti krizo preživljamo kot veliko improvizacijo, opaža Dejan Verčič iz FDV, ki nizu vlad doslej očita, da niso organizirano vzgajale komunikatorjev kot politično nepristranskih državnih uslužbencev. "Torej, mi imamo v tem trenutku na vodilnih komunikacijskih položajih obramboslovce in ne komunologe in temu primeren je pač govor." Slovenci po njegovem zgodovinsko nimamo izkušnje z vladanjem zato si predstavljamo, da država obstaja le na premisi med korenčkom in palico. V resnici pa večina držav na koncu dneva stojijo in padejo iz komuniciranj.
Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani pa ob tem spomni še na naslovnike. Torej tiste, na katere se obračajo krizni komunikatorji. "Smo zelo taka tradicionalna, paternalistična družba, ki potrebuje avtoritete, ki zelo težko razmišljajo na ta solidarnostni način."
Da je krizno komuniciranje ena izmed šibkih plati slovenskega zdravstvenega sistema nas je sicer leta 2017 opozorila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, kot so poudarili tedaj je pri nas posebej skrb vzbujajoče to, da nimamo vzpostavljenih sistemov za boj proti dezinformacijam.
Ob množici diplomskih nalog s področja kriznega komuniciranja, katere bere bore malo vodilnih, predlagam vzpostavitev ustreznih sistemov za boj proti dezinformacijam.