Odziv Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2018 pravi, da "veljavne direktive med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov, predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi." (https://predlagam.vladi.si/predlog/9500)
Ta razlog ni utemeljen, ni primeren in je žaljiv. Če bi to držalo, potem tudi glasba ob 01:00 ponoči ne bi bila "hrup", ker so to glasbila, ki "običajno" niso moteča za ljudi. Običajnost tu ni relevantna, niti ni primerna beseda, saj nič ne pomeni. Če bi želeli uporabiti dejanske podatke, bi bilo vredu, ampak naslavljanje neke mitične običajnosti, ki niti ne obstaja, ni primerno.
Četudi bi torej rekli, da je zvon primerljiv s toni glasbene lestvice, to ne pomeni, da lahko nekdo po svoje presodi, da to nikogar ne moti. To je pokroviteljsko. To je žaljivo.
Ta predlog zahteva uvrstitev cerkvenega zvonjenja (in drugih (pre)glasnih verskih obredov) med vire hrupa, ki ni sprejemljiv za skupnost.
Zvonjenje s cerkvenimi zvonovi naj se prepove in kaznuje s 100.000 € na prekršek.