V primeru drugega vala epidemije in morebitne karantene predlagam naj se NE uvaja spet vsesplošna karantena. Če bi že bila potrebna, naj se uvede samo na lokalni ravni/ skupnosti. Ni smiselno, da gredo v karanteno tudi tam, kjer okužb ni, oz. je št. okužb minimalno. Tako bi gospodarstvo imelo več možnosti za ohranitev. Vlada bi morala imeti več posluha tudi zato, ker so zaposleni v javnem sektorju še vedno bolj privilegirani v smislu odpuščanj (najprej padejo s.p.ji in podjetja).
V primeru karantene enega območja bi še vedno delovali uradi in vse ostalo, drugje po državi. Tehnični, registracije, upravne enote ipd....
Pa še nekaj bi bilo treba spremeniti.
Trenutno je odgovornost Vlade, da ohranja hrvaški turizem tako, da bomo čez mesec verjetno plačevali ceno spet državljani tako, da bomo spet v karanteni. Zakaj diplomacija ne more oz. noče izpogajati s Hrvaško dogovora, da jo pustijo na odprtem seznamu, če npr. zaprejo nočne lokale? Ali pa naj se uvede samoplačniško zdravljenje za tiste, ki zbolijo v roku npr. 14 dni od vrnitve z dopusta iz ogroženih območij (razen seveda izjem zaradi službe, obiska ožjih družinskih članov ipd.)
Potrebno je obravnavati vse državljane enako. Zakaj imamo zahteve in priporočila za varnostne ukrepe doma, če se lahko drugi udeležujejo zabav v tujini in smešen račun iz lokala potem vse opravičuje? Pa čeprav račun iz tako zelo riskantnih lokalov? Kdo bo vse to plačal? Ohranjal delovna mesta?
Pomanjklivosti šolanja na daljavo so tudi zgodba zase.
Izboljšana komunikacija med Vlado in NIJZ bi mogoče bila primerna za ta čas. Vsaka stran vleče po svoje in ustvarja zmedo, to pa je v dani situaciji še najslabša stvar. Upajmo na prevlado zdrave pameti.