Težave, kam z odpadno plastično embalažo, so vse večje. Za njeno odstranitev porabimo vse več denarja, kupi na odlagališčih pa se večajo in višajo. Sežiganje ali sosežiganje ima vsaj dve slabi strani. Sežiganje plastike onesnažuje zrak in ta postopek pomeni konec krožnega gospodarstva, vodilnega gesla okoljevarstvenikov, in je v nasprotju z državnimi in družbenimi okoljskimi usmeritvami.
Možna, izvedljiva in preizkušena pa je še ena pot. Odpadno embalažno plastiko lahko uporabimo pri gradnji cest. Odpad sestavlja v glavnem polietilen nizke in visoke gostote (PELD in PEHD).
Danes delajo najboljši asfalt z uporabo bitumenskih veziv, modificiranih s polimeri. Ti bitumni se označujejo s PmB. Polimeri v bitumenski mešanici izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti asfaltov in podaljšajo življenjsko dobo cestišč.
Polimeri so tudi plastične vrečke, folije, ovojni in drugi materiali z deponij in različnih odlagališč. S skupnim imenom jih označujemo kot neuporabna plastična embalaža.
Po razvrščanju, pranju, sušenju in drobljenju postane ta prej neuporabni material primeren za mešanje z bitumnom oziroma asfaltom.
Plastika je zelo uporaben, praktičen, inovativen in cenen gradnik mnogih izdelkov. Nenehne težnje po zmanjšanju porabe plastike kot embalaže ali celo njene prepovedi niso prinesle spodbudnih rezultatov. Zamenjava s papirno embalažo pa zaradi uporabe velikih količin lesne mase ni smiselna. Poleg tega papir še zdaleč ne dosega uporabnih lastnosti polietilenov.
Pandemija pa je razkrila zanimiv paradoks. Plastični embalaži gre velika zahvala, saj je nenadomestljiva pri preprečevanju prenosa virusov in bakterij. Zagotavlja sterilnost predmetov od živil do medicinskih pripomočkov.
Očitno je edina prava pot organizirano recikliranje odpadne plastične embalaže in vnovična uporaba v krožnem gospodarstvu.
Težava je seveda univerzalna, saj letno od 500 milijard plastičnih vrečk večina konča v oceanih. To je več kot osem milijonov ton ali približno trije odstotki proizvedene plastike.
Primeri dobrih praks uporabe odpadne plastike pri gradnji cest:
Indija: Uporaba plastike na prebivalca se vsakih pet let podvoji. Dnevno nastaja po 15 tisoč ton odpadne embalaže. Vlada je podprla projekt izdelave tehnologije in uporabe odpadne plastike pri gradnji cest. Tako so zgradili pet tisoč kilometrov cest, pri katerih asfalt vsebuje odpadno plastiko. Na kilogram kamna dodajajo 50 gramov bitumna, ki vsebuje od deset do 30 odstotkov odpadne plastike.
Za vsak kilometer ceste porabijo okrog milijon plastičnih vrečk in tako prihranijo tono asfalta oziroma v denarju osem odstotkov.
Navajajo številne prednosti uporabe odpadne plastike pri gradnji cest, kot so enostaven postopek, niso potrebni novi stroji, povečana trdnost in prožnost cestišča in v veliki meri zmanjšana obraba cest.
Ceste so obstojnejše v ekstremnih vremenskih razmerah, kot so poplave in vročina, in stroškovno učinkovite. V svojem poročilu na to opozarja tudi Svetovni gospodarski forum.
Vodilno podjetje je KK Plastic Waste Management Ltd z izdelkom KK poly blend.
Vlada je z odredbo že leta 2015 gradbenim cestnim podjetjem naložila obvezno uporabo odpadne plastike pri izdelavi asfalta.
Velika Britanija: Približno od leta 2018 uporabljajo reciklirano plastiko za gradnjo boljših, cenejših in trajnejših cest. Inovativni startup MacRebur je že več milijonov ton odpadne plastike z odlagališč porabil za nove in močnejše ceste.
ZDA: Začetek je 250-metrski odsek ceste na kalifornijski univerzi v San Diegu.
Cesto je zgradilo podjetje MacRebur, kjer trdijo, da po letih preizkušanja po vsem svetu ta tehnologija omogoča boljše in trajnejše ceste brez neugodnih posledic za okolje. To potrjujejo MacReburjevi rezultati študije v Savdski Arabiji in Veliki Britaniji, kjer te asfalte uporabljajo na avtocestah, krožiščih in letaliških stezah.
Tehnologijo podjetja so pri gradnji cest uporabili še na Irskem, Slovaškem, v Švici, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji, Bahrajnu, Kuvajtu, Južni Afriki, Turčiji in Čilu.
Prihranki, delovna mesta, evropska sredstva
Vnovična uporaba reciklirane odpadne plastične embalaže z vgradnjo v asfaltne mešanice odpravi težave kopičenja na odlagališčih in s tem končno reši eno najbolj žgočih okoljskih težav.
Javni in/ali zasebni interes v povezavi s tehnološkim znanjem (na primer z Visoko šolo za tehnologijo polimerov in drugimi ustanovami) bi z razvojem ustreznih postopkov zbiranja, pranja, sušenja in drobljenja odpadne plastične embalaže in njenega vključevanja v asfaltne mešanice zagotovil nova delovna mesta. Država bi prihranila veliko proračunskega denarja, porabljenega za odstranjevanje nakopičene odpadne plastične embalaže, pridobila pa bi trajnejše in obstojnejše ceste.
Druga možnost pa je nakup preizkušene tuje tehnologije.
Evropska komisija oblikuje nove pogoje za črpanje denarja, v katerih ima krožno gospodarstvo posebno mesto na ključnem področju, podnebnem. Izkoristimo ta razpoložljiva okoljska sredstva.