Občina kot mnenjedajalec (glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe) bi morala (za klasične npr. eno do tri stanovanjske hiše) izdati pozitivno mnenje glede projektne dokumentacije, kar bi bilo dovolj (ob ostalih pozitivnih mnenjih drugih mnenjedajalcev) za samo gradnjo.
Po Gradbenem zakonu (14. člen) mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje te dejavnosti (razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev) imeti zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti. Zavarovanje odgovornosti za škodo vključuje odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca. Podobno obliko odgovornosti bi moral izkazati tudi nadzornik za izvajanje nadzora pri gradnji in projektant za izdelavo dokumentacije za izvedbo gradnje.
Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, kateri se priložijo izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve, bi bila temelj za uveljavljanje (prekrškovne in odškodninske) odgovornosti.
Ob takih predpogojih bi odpadla potreba po izdaji gradbenega dovoljenja s strani upravne enote. Vsaj za "običajne" gradnje gradbeno dovoljenje predstavlja nepotrebno administrativno oviro, ki ne prispeva nič bistvenega k bistvu prostorskega načrtovanja in skladnosti objektov s prostorskimi akti. Inšpekcija bi še naprej izvajala vse pristojnosti kot do sedaj, investitor bi bil še vedno zavezan odpraviti vse pomanjkljivosti, postopki bili hitrejši, pri čemer ne bi poslabšali obstoječega stanja. Takšen pristop bi lahko poskusno preverili na primeru nekaterih občin.