Spoštovani.
 
Soočena sem z naslednjo situacijo, ki po mojem mnenju nujno terja spremembo obstoječega "Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)", in sicer :
 
Gospa, samohranilka treh mladoletnih otrok, ki je nosilka frizerske dejavnosti, ki jo opravlja v dveh poslovnih enotah (poslovni prostori so v najemu), s tremi zaposlenimi, je na podlagi vladnega odloka in uveljavljene prepovedi ponujanja in prodajanja frizerskih storitev, dne 16.03.2020 prenehala poslovati. Njen prihodek je od tedaj enak 0,00 EUR.
 
Gospa od bivšega partnerja že skoraj 10 let ne prejema nikakršne preživnine za tri skupne otroke in jih tako sama že ves čas preživlja. Bivši ji je hkrati "zapustil" tudi obveznosti iz naslova dveh kreditnih pogodb, ki jih je sklenil kot kreditojemalec. Gospa je od leta 2011 kot solidarni porok redno, na datum zapadlosti (če so obroki zapadli na dela prost dan pa celo pred zapadlostjo) poplačevala vse kreditojemalčeve obveznosti do banke (te znašajo 1.700,00 EUR mesečno) in v razmerju do banke ves čas ravnala pošteno, medtem ko sam kreditojemalec od leta 2011 iz naslova kreditov ni plačal niti centa. Kredit, ki se poplačuje je seveda zavarovan s hipoteko na hiši, ki predstavlja edini dom nje in njenih treh otrok (sama je lastnik do 1/3, njena mama do 1/3 in bivši partner do 1/3), kar pomeni, da v primeru neizpolnjevanja kreditnih obveznosti njej in njenim trem otrokom ter njeni mami, ki prav tako živi v hiši, grozi rubež in prodaja edine nepremične, v kateri lahko bivajo.
 
Gospa, ki zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi pojava epidemije COVID-19, NE SME opravljati dejavnosti, ki predstavlja njen edini vir prihodka, trenutno svojih obveznosti NI ZMOŽNA izpolnjevati. Mesečna nakazila banki bi definitivno ogrozila preživljanje nje in njenih treh mladoletnih otrok. Zaradi opisanega položaja je gospa v skladu s sprejetim interventnim zakonom, ki upravičencem, ki so bili prizadeti s pojavom epidemije in z ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom preprečitve širjenja okužb, omogoča uveljavljanje pravice do odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, banko upnico zaprosila za odlog, vendar je bila njena prošnja zavrnjena z utemeljitvijo, da gre ta pravica zgolj in izključno kreditojemalcu, kar pa gospa kot solidarni porok "po samem nazivu" ni, čeprav je njen pravni položaj dejansko popolnoma izenačen s kreditojemalcem. Banka jo je usmerila na kreditojemalca in predlagala, da naj uredi, da bo kreditojemalec podpisal aneks, ki ga je banka pripravila na podlagi ZIUOPOK, če pač želi, da se ji kreditne obveznosti odložijo.
 
Gospa, ki je želela dogovor o odlogu plačila kreditnih obveznosti, z banko skleniti sama, saj je dejansko on že skoraj 10 let dejanski in edini plačnik kreditnih obveznosti, se je sicer obrnila na bivšega partnerja in ga lepo prosila, če lahko podpiše dokument, pa bivši tega ni pripravljen storiti. Njegov aroganten odgovor je bil "naj ga banka lepo prosi, pa bo potem razmislil, kako se bo odločil". Banka se je sicer na moledovanje gospe, če ga vendarle lahko nekdo z banke kontaktira in prosi, to res storila, vendar je kreditojemalec popolnoma neodziven. Aneksa, ki mu je bil poslan na mail, ne podpiše in vrne banki, gospa pa v negotovosti in strahu pred posledicami preživlja agonijo.
 
Zgoraj navedeni primer je evidenten dokaz, da je absurdno, da ZIUOPOK kot upravičenca do odloga plačila kreditnih obveznosti določa le kreditojemalca kot glavnega dolžnika, ne pa tudi ostalih, katerih pravni položaj je povsem izenačen s kreditojemalcem, sploh če so zaradi neizpolnjevanja kreditnih obveznosti s strani samega kreditojemalca, kot plačniki kreditnih obveznosti dejansko v položaju kreditojemalca. Zakon je take osebe povsem prezrl, konkretna banka, ki pri tolmačenju oziroma uporabi zakona strogo vztraja pri besedni razlagi (namenske pa ne upošteva!), pa s tem osebo, ki je doslej edina ravnala pošteno in bi si to še vedno želela ostati, pa ji trenutne okoliščine izven njene sfere tega ne omogočajo, spravlja v hudo eksistencialno stisko. Ni dopustno, da interventni zakon osebe, ki so v svojem pravnem položaju povsem izenačene s kreditojemalci (v konkretnem primeru torej solidarni porok, ki poplačuje obveznosti namesto kreditojemalca kot glavnega dolžnika) prepuščen na milost in nemilost bank oz. da so odvisni od volje samih bank.
 
Če banka gospe ne bo odobrila odloga, ima to zanjo lahko hude posledice, njen in njenim trem mladoletnim otrokom pa lahko nastane nepopravljiva škoda.
 
Glede na vse zgoraj navedeno, Vlado RS in druge pristojne organe vljudno naprošam, da pričnejo postopke za spremembo ZIUOPOK, in sicer tako, da bo krog upravičencev razširila tudi na solidarne poroke in druge osebe katerih pravni položaj je dejansko izenačen s položajem kreditojemalca.
 
S spoštovanjem,
 
Petra Markovič Halik