Kurjenje v naravi ni sporno le zaradi povzročanja požarov ampak tudi ekološko, zaradi onesnaževanja zraka.
Trenutno se kurjenje v naravi prepove le zaradi ukrepov varstva pred požarom, skladno z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14). Menim, da s tem problem ni v celoti rešen. Predlagam, da se omenjeni predpis nadomesti s predpisom prepovedi kurjenje v naravi tako iz stališča varstva pred požarom kot s stališča varstva okolja. Poiskati je treba praktične rešitve, ki jih bo mogoče izvajati in kontrolirati. Pri pripravi predpisa bi lahko država pozvala k sodelovanju civilno družbo, ki se ukvarja z varstvom okolja in gasilske organizacije.
Glede vsebine predlagam, da se upošteva, da lahko odvečno vejevje in travo v urbanih okoljih odvažajo komunalna podjetja, saj ga predelujejo v kompost. Tudi sami lahko kompostiramo.
V predpisu bi navedli izjeme, kje in kdaj je dovoljeno kurjenje v naravi in kako morajo biti zaščitena ognjišča, npr.:
- prvomajski kresovi,
- primerno urejena, zaščitena ognjišča, kot jih imajo taborniki in skavti,
- primerno urejena, zaščitena ognjišča na urejenih prostorih za piknik itd.