Predlagam, da se spremeni določilo 23. člena Zakona o inteventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki določa obdobje upravičenosti odrejanja čakanja na delo doma in sicer tako, da se glasi:
 
Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdnje do 30. junija 2020.
 
Povsem realno je pričakovati, da bodo učinki epidemije v obliki negativnih posledic za gospodarstvo, razvoju epidemije sledili s časovnim zamikom. Pričakovano je, da se bodo gospodarske posledice ob razglasitvi konca epidemije šele v poolni meri razširile.
 
V trenutnem obdobju, ko je epidemija že v razmahu, industrijska podjetja svojo dejavnost še vedno opravljamo, četudi posledice že znatno občutimo. Prav tako je to pričakovati v nadaljnjem obdobju (gotovo v mesecu aprilu).
 
Povsem realno pa je pričakovati, da bomo v obdobju po koncu epidemije beležili tolikšen upad potrebe po delu, da bomo zaposlene na čakanje na delo morali napototiti šele takrat, hkrati pa nam trenutno obikovano določilo za ta namen odreka oblubljeno pomoč.