Vse, kar svet počne v tem trenutku, je zaustavljanje širjenja novega koronavirusa. Vsi ukrepi za omejevanje širjenja so hvalevredni. Žal pa se zelo malo govori o naslednjih korakih. Grafi, ki se prikazujejo kot dokaz smiselnosti strogih karanten, kažejo zmanjšanje novih primerov v nekaj tednih proti ničli. Nič pa ne povedo o tem, kaj bomo storili po tem. Koliko časa bomo še nadaljevali s karanteno? Kaj se bo zgodilo, ko s karanteno zaključimo? Vsekakor je utopično pričakovati, da bi virus povsem izkoreninili. Če bo virus še med nami, se bo po zaključku karantene zopet začel hitro širiti in uvedba karantene bo zopet potrebna.
Analize kažejo, da bomo karanteno zelo verjetno morali s presledki ponavljati, vse dokler se bo pojavljal virus – to pa je lahko tudi leto ali več.
Ker karantene povsem ustavijo normalno delovanje družbe in s tem močno ogrožajo ekonomijo, je nujno čim hitrejše ukrepanje.
Edina rešitev za dolgoročno zaustavitev širjenja virusa je prekuženost prebivalstva.
Idealna možnost je čimprejšnje razvitje cepiva in precepitev celotne svetovne populacije. Žal je ta možnost še precej oddaljena in tudi po odkritju cepiva bo trajalo še kar nekaj časa, preden bo cepljeno zadostno število ljudi.
Kaj lahko storimo do razvoja in razdelitve cepiva?
Cepivo deluje na enakem principu kot okužba. V obeh primerih postanemo imuni na virus in tako ne moremo zboleti in ga prenašati.
Po dosedanjih informacijah se enkrat okuženi s koronavirusom zelo verjetno ne morejo okužiti ponovno in so torej nanj imuni.
Prekuženost lahko dosežemo tudi po naravni poti. Ko se okuži zadosti veliko število ljudi in ker ti ne morej ponovno zboleti, začnejo delovati kot zaviralci prenašanja okužbe. S karantenami upočasnjujemo širjenje, da zdravstvenemu sistemu omogočimo lažjo in boljšo obravnavo resno obolelih. Vendar s tem upočasnimo tudi prekuževanje prebivalstva in bistveno podaljšamo trajanje epidemije.
Da prekuževanje v obdobju karantene vseeno nadaljujemo, moramo hkrati s karanteno začeti s sistematičnim in nadzorovanim prekuževanjem populacije.
Zapleti s koronavirusom so po dostopnih podatkih bistveno večji med starejšimi od 60 let in med tistimi, z obstoječimi zdravstenimi težavami (krvožilne bolezni, visok pritisk, ...). Te skupine je nujno še naprej ščititi. Mlajše in zdrave pa bi morali čimprej začeti prekuževati. Obstaja tudi velika verjetnost, da precejšen del okužb poteka z zelo rahlimi simptomi. Obsega ne poznamo, ker testiramo v veliki večini samo obolele, ki kažejo resnejše znake okužbe. Torej je zelo verjetno, da so zapleti pri mlajših in sicer zdravih ljudeh še bistveno manj hudi in pogosti, kot bi lahko razbrali iz doslej dostopnih podatkov.
Predlagamo razmislek o protokolu za čimprejšnje nadzorovano inficiranje zdravih skupin. Če okužimo zaprto skupino (npr. družino), ki se strogo drži karantene, to ne predstavlja tveganja za šibkejše skupine. Ko takšna skupina preboli virus in ji potrdimo prisotnost protiteles, zanjo lahko karanteno prekličemo in ji omogočimo nadaljevanje normalnega življenja. Potek tega procesa lahko povsem nadzorujemo – začnemo z majhnimi poskusnimi skupinami in se za nadaljnje korake odločamo glede na dobljene rezultate.
To seveda ne bo povsem brez posledic, vendar se ne smemo prepuščati strahu. Če zapišemo v militarističnem slogu, ki je žal vse preveč popularen med svetovnimi voditelji in v medijih: nujen je prehod iz obrambe v napad. Kot v vsaki vojni je potrebno prevzeti iniciativo. Skrivanje in beg nista dovolj, potrebna so junaška dejanja. Zavedati se moramo, da žrtve bodo v obeh primerih, a le v pametnem napadu žrtve ne bodo zaman.
Kaj nam preprečuje, da bi predlagani pristop vsaj preizkusili? Če se izkaže za zgrešenega, ga lahko kadarkoli prekinemo. Če pa se izkaže za uspešnega, ponuja možnost zelo hitrega odziva na pandemijo.
Prekinimo verigo strahu in pričnimo aktivno sodelovati v boju proti koronavirusu! Moja družina se je pripravljena okužiti in preboleti koronavirus. Ste to pripravljeni storiti tudi vi?
Podprite nas s pozivi odločevalcem – pošljite jim link do te peticije – in skupaj bomo pomagali pospešiti vračanje v normalno življenje.
Seveda pa vse spremembe ukrepov sprejemajmo na podlagi priporočil strokovnjakov, ne na lastno pest!